Jedro

Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodnica Višjega sodišča v Ljubljani zavrgla dolžnikovo zahtevo za izločitev poimensko navedenih višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Pojasnila je, da stranka lahko zahteva izločitev le določenega sodnika, ki postopa v zadevi, v zahtevi za izločitev pa mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev (tretji in četrti odstavek 72. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ). Ker je dolžnik le poimensko zahteval izločitev sodnikov, zahteve pa ni obrazložil, jo je sodnica štela za nepopolno in na podlagi šestega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrgla.

2. Dolžnik je vložil „pritožbo in pojasnilo domnevnega dolžnika proti sklepu“, „zahtevo za ugotovitev ničnosti“ in „predlog za dopustitev dokazov“. Trdi, da predlagana zahteva za izločitev višjih sodnikov ni nerazumljiva in nepopolna, ker naj bi bila ravnanja vseh poimensko navedenih sodnikov v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZPP (torej v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili). Ti sodniki naj ne bi upoštevali 350. člena ZPP o preizkusu sodbe prve stopnje in naj bi dolžniku kršili pravico do obrambe. Trditve sodeče sodnice dolžnik šteje za „sovražni govor“. Sodnica nima pooblastila za „samoizločitev“ in zavrženje predloga za izločitev drugih sodnikov. Tako pooblastilo ima predsednik sodišča. Ni jasno, kako lahko vedno isti sodnik odloča o pritožbi, kljub jasnim zakonskim določbam ZPP o dodeljevanju zadev. Glede na negativno odločanje vrhovnih sodnikov predlaga, da o njegovem „pojasnilu in pritožbi“ ne odločajo A. A., B. B., C. C., D. D. in ostali sodniki.1 Predlaga, da pritožbeno sodišče: 1) ugotovi, ali je bila višja sodnica E. E. legalno in legitimno izbrana za razpravljajočo sodnico; 2) odloči, da ta sodnica ne sme sodelovati v pritožbenih senatih višjega sodišča s posebej naštetimi ter vsemi drugimi višjimi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani zaradi uporabe nepravilnih stališč v škodo domnevnega dolžnika; 3) razpravljajoči sodnici in ostalim sodnikom Višjega sodišča v Ljubljani prepove nadaljnje maltretiranje in šikaniranje dolžnika; 4) direktorici upnice naloži, da vzpostavi stanje za nemoten vstop dolžnika v blok, v nasprotnem primeru se ji za vsak dan zamude zaračuna 500,00 EUR ter 5) sklep o zavrženju razveljavi in spremeni tako, da v celoti ugodi njegovi pritožbi in mu prizna stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po sedmem odstavku 72. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) zoper sklep, s katerim predsednik senata s sklepom zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe. To pomeni, da se sme sklep izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP), obenem pa tudi, da izpodbijanje tega sklepa ni izključeno (zakon namreč ne določa, da zoper sklep ni pritožbe), ampak je le časovno odloženo in pridržano za izpodbijanje skupaj s končno odločbo. Ker v tem (izvršilnem) postopku končne odločbe ne bo, in bi bila zato dolžniku pravica do pritožbe zoper sklep sploh onemogočena, je pojasnilo sodišča druge stopnje pravilno in v skladu z ustavnopravnim jamstvom pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Pritožba dolžnika je zato dovoljena, ni pa utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da o izločitvi višjega sodnika odloča predsednik višjega sodišča. Vrhovno sodišče je že v zadevi Cp 5/2019 z dne 31. 1. 2019 povedalo, da po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo). Pritožnik je predlagal, da o njegovi pritožbi ne odločajo poimensko navedeni sodniki, med katerimi je tudi sodnica, ki je sklep izdala. Glede na takšen obseg in dejstvo, da razen pavšalnega očitka ni navedel konkretnih okoliščin za izločitev, zaradi česar je predlog nepopoln, ni videti ovir za postopanje višje sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP, po katerem je nepopolno in nerazumljivo vlogo sama zavrgla. Niti pavšalen očitek o ravnanju v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili ne terja drugačne presoje.

6. Dejstvo, da o dolžnikovih pravnih sredstvih odloča isti sodnik (isti sodniki), je mogoče pripisati pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju dodeljuje (le) sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); v primerih, ko je bila zadeva razveljavljena, pa se ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (posebno pravilo iz 159. člena Sodnega reda). Konkretna zadeva je bila torej v skladu s Sodnim redom dodeljena isti sodnici poročevalki kot ob prejšnjem odločanju (preostala sestava senata pa je odvisna od letnega razporeda dela sodišča). Kršitve pravil o dodelitvi zadeve torej na podlagi v pritožbi navedenih pomislekov ni zaznati.2

7. V okviru preizkusa izpodbijanega sklepa pa Vrhovno sodišče ne more odrediti sestave senata ali vnaprej prepovedati, da bi v njem sodelovali določeni sodniki pristojnega sodišča. Prav tako Vrhovno sodišče nima zakonskih pooblastil, da bi v pritožbenem postopku upnici ali njeni zakoniti zastopnici nalagalo kakršnekoli dolžnosti v razmerju do dolžnika.

8. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba dolžnika ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je s sklepom Su 877/2019 z dne 6. 5. 2019 zahtevo za izločitev vrhovnih sodnikov C. C., B. B., D. D. in A. A. zavrgel. 2 Glej studi sklep Cp 5/2019 z dne 31. 1. 2019.