Jedro

V zapuščinskem postopku je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (v delu, ki se nanaša na zakonito dedovanje - točka I/b - 3.odst., točka II/b, točka III/b) r a z v e l j a v i in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine, da je zapustnica napravila oporoko dne 15.08.1986, s katero je premično in nepremično premoženje v P. 101 zapustila sosedi J.H. in njeni hčerki U.H. ter ju pooblastila za dvig dobroimetja iz hranilne knjižice ter za razpolaganje z njenim premoženjem ter jima naložila, da poskrbita za njen pogreb, za svete maše in oskrbovanje njenega groba. Glede nepremičnin v k.o. G.,K. in O. pa je ugotovilo, da je nastopilo zakonito dedovanje, h kateremu so bili poklicani sin zapustničinega bratranca D.U. in vnuk zapustničine sestrične B.G., vsak do 1/4, otroci zapustničinega nečaka A.V., Z.V. in J.K., vsak do 1/6 zapuščine. Za oporočni dedinji je razglasilo J.H. in U.H., za zakonite dediče pa D.U., B.G., A.V., Z.V. in J.K. do prej navedenih deležev in odredilo po pravnomočnosti sklepa potrebne vknjižbe glede nepremičnin in glede prenosa denarnih sredstev .

Zoper ta sklep sta se pritožili oporočni dedinji H.J. in H.U.. V pritožbi navajata, da sta ugotovili, da je pok. V.M. sestavila še eno oporoko dne 15.08.1986, katero sta našli naknadno. Ugotovili sta, da je ta oporoka v overjenem prepisu pri notarju T.A. v I.B.. Prepis najdene oporoke sta priložili pritožbi. Navedli sta, da je bila pok. V.M. izredno natančna osebnost, vse je precizno izjavljala in tudi napisala svojo voljo. Iz oporoke je jasno razvidno, da zapušča vse svoje premično in nepremično premoženje, kjer- koli ležeče, njima kot oporočnima dedinjama, vsaki do 1/2. Zato uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi oporoke, ne samo do nepremičnin v k.o. P., ampak do vsega preostalega premoženja, to je tudi do nepremičnin v k.o. G., k.o. K. in k.o. O.. Ne pritožujeta pa se zoper izpodbijani sklep v tistem delu, ki se nanaša na nepremičnine v k.o. P.. Predlagata, da sodišče novo oporoko razglasi ter razveljavi izpodbijani sklep o dedovanju, ki se nanaša na zakonito dedovanje.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je zapustnica 15.08.1986 napravila lastnoročno oporoko, na podlagi katere je sodišče prve stopnje razglasilo za oporočni dedinji glede nepremičnin v k.o. P. pritožnici, to je J.H. in U.H., slednjo pa tudi glede denarnih sredstev pri P., d.d. in B.K.,d.d., glede ostalih nepremičnin pa je ugotovilo, da je nastopilo zakonito dedovanje in razglasilo zakonite dediče kot navedeno v prvem odstavku tega sklepa. Pritožnici pa v pritožbi navajata, da je zapustnica napravila še eno oporoko, v notarskem zapisu pri notarju A.T., katere prepis sta priložili pritožbi. Po vložitvi pritožbe je Okrajno sodišče v I.B. to oporoko razglasilo. Zapuščinski postopek je po svoji naravi nepravdni postopek. 163.čl. Zakona o dedovanju (ZD) določa, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni s tem zakonom drugače določeno. Po določbi 165.čl. ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286.čl. ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev svojih navedb. To lahko storijo tudi na poznejšem naroku, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. V pritožbenem postopku sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2.odst. 286.čl. ZPP (1.odst. 337.čl. ZPP). V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici uveljavljata pravico do dedovanja na podlagi nove (najdene) oporoke in tako pravico lahko uveljavljata vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi moralo ugoditi, sklep o dedovanju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 366.čl. ZPP in 163.čl. ZD).