Jedro

Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS, istočasno pa, da VS RS v enakovrstni zadevi še ni zavzelo stališča. Ker gre že v izhodišču za neskladno stališče tožnika, ki poleg tega ne pojasni, v čem naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in kje, oziroma za to, da praksa sodišča druge stopnje ne bi bila enotna, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, pritožba tožnika ne more biti uspešna, saj zanjo niso izpolnjeni zahtevani pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je med drugim odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku razliko odpravnine v znesku 233.567,43 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.12.2004 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s sklepom pa odločilo, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil pritožbo. Tožnik se je skliceval na določbo prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in menil, da odločitev sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VS RS). Dalje pa je navajal, da se višje sodišče sklicuje na prakso VS RS, ki pa do sedaj v podobni zadevi še ni zavzelo stališča, saj je o odpravnini pri pravnem nasledstvu odločalo le v primerih pravnih oseb, ne pa tudi v primerih samostojnih podjetnikov. Predlagal, da se glede razlike odpravnine revizija dopusti. Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alinea) ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alinea). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba iz razloga po drugi alinei prvega odstavka tega člena.

Pritožba navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS, istočasno pa, da VS RS v enakovrstni zadevi še ni zavzelo stališča. Ker gre že v izhodišču za neskladno stališče tožnika, ki poleg tega ne pojasni, v čem naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in kje, oziroma za to, da praksa sodišča druge stopnje ne bi bila enotna, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo, pritožba tožnika ne more biti uspešna, saj zanjo niso izpolnjeni zahtevani pogoji.

Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od njegove sodne prakse oziroma da gre za neenotno prakso sodišča druge stopnje, pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.