Jedro

Zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka, samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pač pa je treba upoštevati vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ugodi in se ga oprosti plačila sodne takse za revizijo v višini 1.449,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks, predlog tožnika za delno oprostitev delnega plačila sodnih taks in predlog tožnika za obročno plačilo sodnih taks za revizijo (I. do III. točka izreka). Tožniku je plačilo sodne takse odložilo do izdaje odločbe (IV. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka, torej zoper zavrnilni del odločbe v delu, s katerim je sodišče zavrnilo predlog za oprostitev oziroma delno oprostitev plačila sodne takse tožnik vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik nezaposlen, brez rednih dohodkov, ni lastnik vrednostnih papirjev, niti osebnega avtomobila, ima negativno stanje na TRR in minimalni znesek 100,16 EUR na varčevalnem računu. Je lastnik 14 parcel v vrednosti 15.724,00 EUR, višina sodne takse za revizijo znaša 1.449,00 EUR. Tožnik opozarja, da mora sodišče tehtati med pravico dostopa do sodnega varstva in namenom plačila sodne takse, ki je fiskalne narave. Poudarja, da nima dohodkov in je slabega zdravstvenega stanja, že dlje časa pridobitno nesposoben in odvisen od pomoči drugih. V zadnjih dveh letih je bil večkrat hospitaliziran in dohodkov ni bil sposoben ustvariti. Tožnik je obravnavan slabše, kot če bi prejemal mesečno nekaj manj, kot znaša višina dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, trenutno pa ne prejema niti tega. Sodišče ni upoštevalo, da je država predvidela tudi primere naknadnega plačila sodne takse. Opozarja na 3. odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in 15. člen ZST-1. Po oceni tožnika je sodišče odločilo napačno, ko ga ni (niti delno) oprostilo plačila visoke sodne takse. Drži, da ima tožnik nekaj travnikov, ki pa mu dohodka ne prinašajo. Gre za nelikvidno premoženje, na katerega niti upniki v izvršilnih postopkih niso predlagali izvršbe. Skupna vrednost zapadlih terjatev do tožnika samo iz naslova preživnine že več kot dvakratno presega knjigovodsko oziroma GURS-ovo vrednost vseh tožnikovih nepremičnin. V primeru prodaje bi se s tem premoženjem v vsakem primeru poplačale prednostne preživninske terjatve.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z 11. členom ZST-1 je stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem se upošteva pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč, določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in ki ga je sodna praksa napolnila tako, da kot merilo upošteva znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka.

5. Glede na s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, je tožnik samski in nezaposlen. Nima dohodkov, stanje na TRR je minimalno. Tožnik ni lastnik nobenega motornega vozila, je pa lastnik več nepremičnin, v skupni vrednosti po GURS-u v znesku 15.724,00 EUR. Tožnik tudi ni lastnik vrednostnih papirjev, v zadnjem letu (2016) je imel obdavčljive prihodke v višini 114,69 EUR, odprt ima varčevalni račun s stanjem sredstev 100,16 EUR.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da zavrne predlog tožnika za taksno oprostitev oprlo na dejstvo, da je tožnik lastnik več nepremičnin, ki po skupni vrednosti večkrat presegajo dolžno sodno takso. Ocenilo je, da bo, tudi upoštevajoč višino sodne takse za pritožbo, tožnik zmogel (tudi) plačilo sodne takse za revizijo, ne da bi bilo pri tem ogroženo njegovo preživljanje.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da mora pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse sodišče tehtati med pravico dostopa do sodnega varstva in namenom plačila sodne takse, ki je fiskalne narave in upoštevati, da ima država v zakonu predvidene tudi primere naknadnega plačila sodne takse. Odločilno pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev je, ali bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se stranka preživlja (ali se preživljajo njeni družinski člani). Sodišče mora presoditi vse okoliščine primera, zlasti premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Upoštevati mora ne le premoženjsko stanje stranke, pač pa tudi njeno finančno in likvidnostno stanje.

8. Tožnik v pritožbi pravilno opozarja, da zgolj lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka, samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pač pa je treba upoštevati vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke. Hkrati navaja tudi (in je to navedel že tudi v predlogu za taksno oprostitev), da ne more niti redno poravnavati preživninskih obveznosti do svojih otrok, zato zoper njega teče več izvršilnih postopkov, vsi pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici (glej predlog na list. št. 491 spisa). Glede na že zgoraj ugotovljene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, preživninske obveznosti do mladoletnih otrok ter ob neizkazanih dohodkih iz premoženja se tako izkaže, da je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Ugotovljeno slabo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožnika na eni strani ter visoka sodna taksa, ki bi jo moral plačati za revizijo (1.449,00 EUR), dolžan pa je še sodno takso za pritožbo v višini 1.449,00 EUR, namreč ne dajejo osnove za zaključek, da s plačilom (tudi delne) sodne takse za revizijo ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik.

9. Sodišče druge stopnje je ob povedanem zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožnika oprostilo plačila sodne takse za revizijo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).