Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 1352/2011

ECLI:SI:UPRS:2012:I.U.1352.2011 Upravni oddelek

ukrep gradbenega inšpektorja nelegalna gradnja odstranitev objekta vzpostavitev v prejšnje stanje
Upravno sodišče
16. februar 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zakonodajalec je v 152. členu ZGO-1 kot primarno sankcijo določil odstranitev objekta oz. njegovega dela in vzpostavitev prejšnjega stanja, če slednje ni mogoče, pa se lahko odredi drugačna sanacija objekta, njegovega dela oz. zemljišča. Glede na to, da tožniki trdijo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, bi upravni organ moral pojasniti, zakaj se je odločil za tak ukrep, ne pa morebiti za drugačno sanacijo objekta ali njegovih delov po izvršeni odstranitvi nelegalno zgrajenih delov.

Izrek

Tožbi se delno ugodi, odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-840/2010/23 z dne 31. 5. 2010 se odpravi glede vzpostavitve prejšnjega stanja v 2.a, 2.b in v 3. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožnikom izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje na stanovanjskem objektu A., stoječega na zemljišču parc. št. 599 k.o. ... V 1. točki izreka je prvi tožnici naložila, da mora po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo: prizidanih zunanjih stopnic, ki omogočajo dostop v prizidek v prvem nadstropju na severni strani stanovanjskega objekta; enoetažnega prizidka, izvedenega v prvem nadstropju na severni strani navedenega stanovanjskega objekta; AB stebra, izvedenega v prvem nadstropju pod konzolno kopalnico v drugem nadstropju; talne AB plošče, izvedene nad leseno stropno konstrukcijo med pritličnem in prvim nadstropjem v zahodnem delu stanovanjskega objekta in talne AB plošče, izvedene med prvim in drugim nadstropjem v zahodnem delu stanovanjskega objekta. Drugima dvema tožnikoma pa je naložila ustavitev gradnje: notranjih betonskih stopnic med prvim in drugim nadstropjem; notranjih betonskih stopnic med drugim nadstropjem in mansardo; talne AB plošče, izvedene nad leseno stropno konstrukcijo med prvim in drugim nadstropjem v vzhodnem delu objekta; stanovanja na podstrešju v zahodnem delu stanovanjskega objekta. V 2. točki jim je naložila odstranitev navedenih posegov, pri čemer sta drugi tožnik in tretja tožnica dolžna v stanovanju na podstrešju odstraniti novozgrajene predelne stene kopalnice in sob, elektroinstalacijo in vodovodno instalacijo v kopalnici ter elektroinstalacijo v sobah. Poleg navedenega so dolžni vzpostaviti prejšnje stanje. V nasprotnem primeru se bo opravila izvršba po drugih osebah (3. točka izreka). Za nelegalne gradnje je toženka izrekla tudi prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je gradbeni inšpektor 9. 3., 28. 4. in 18. 5. 2010 opravil inšpekcijske oglede, na katerih je ugotovil, da so bila v navedenem večstanovanjskem objektu izvedena omenjena gradbena dela. Na podlagi izjav tožnikov je ugotovil, da so investitorji omenjenih posegov in da zanje niso pridobili gradbenega dovoljenja. Zato gre za nelegalno gradnjo, v zvezi s katero 152. člen ZGO-1 določa izrek inšpekcijskih ukrepov ustavitve in odstranitve gradnje ter vzpostavitve prejšnjega stanja.

Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnil in v razlogih med drugim pojasnil, da je treba tudi za rekonstrukcijo objekta, s katero se prostornina stavbe ne poveča več kot za 10 %, pridobiti gradbeno dovoljenje. Če je sprememba prostornine večja, pa sploh ne gre več za rekonstrukcijo ampak za gradnjo objekta.

Tožniki se s tako odločitvijo ne strinjajo in v tožbi navajajo, da v konkretnem primeru vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča brez nevarnosti, da bi se porušil celotni objekt. Z odstranitvijo stropnih in talnih konstrukcij v prvem in drugem nadstropju ter stopnic med prvim in drugim nadstropjem bi se bistveno zmanjšala statična stabilnost celotnega objekta. Pri tem se sklicujejo na izvedeniško poročilo izvedenca gradbene stroke ... z dne 15. 12. 2008, ki so ga predložili v upravnem postopku. V njem je ugotovljeno, da so medetažni stropniki močno poddimenzionirani in poves izredno velik. Iz izvedenskega poročila tudi izhaja, da je bil objekt pred spornimi posegi statično tako nestabilen, da je bil nevaren za življenje ljudi in premoženje. Ker ni mogoče pričakovati, da bi bilo mogoče odstraniti le nosilne plošče med stanovanji, ne da bi se zrušila celotna hiša – izvedenec je namreč ugotovil, da so stene gradbeno propadle –, vsega tega pa inšpekcijski organ ni ugotavljal, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Odločba ni izvršljiva niti glede odstranitve enoetažnega prizidka k stanovanju v prvem nadstropju, saj je ta zgrajen v istih dimenzijah, kot je bil pred tem obstoječi dotrajan prizidek. Za nadomestno gradnjo je prva tožnica pridobila tudi soglasje Občine Izola. Vzpostavitev v prvotno stanje zato samo z rušitvijo nadomestnega prizidka ni mogoča. Predlagajo, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka predlaga zavrnitev tožbe, nanjo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je delno utemeljena.

V zadevi ni sporno, da tožniki za izvedbo gradbenih posegov, naštetih v izreku izpodbijane odločbe, niso pridobili gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga morali. To pomeni, da gre za nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), v primeru katere gradbeni inšpektor v skladu s 152. členom ZGO-1 odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali njegov del v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoča. Zakonodajalec je torej kot primarno sankcijo določil odstranitev objekta oz. njegovega dela in vzpostavitev prejšnjega stanja, če slednje ni mogoče, pa se lahko odredi drugačna sanacija objekta, njegovega dela oz. zemljišča (tako tudi Vrhovno sodišče v zadevi X Ips 618/2005). Iz navedenega izhaja, da nelegalno zgrajeni deli objekta ne morejo obstati, saj je ukrep odstranitve obligatoren. Glede na to so za odločitev v zadevi pravno nepomembne tožbene navedbe o tem, da bi z odstranitvijo konstrukcijskih elementov (stropov oz. tal med nadstropji in stopnic) nastala nevarnost porušitve tudi tistih delov, ki niso zgrajeni nelegalno. Investitor, ki je gradil brez zahtevanega gradbenega dovoljenja, je namreč s tem prevzel breme pravnih in dejanskih posledic nezakonitega ravnanja, med drugim tveganje, da bodo zaradi vzpostavljanja zakonitega stanja trpeli tudi tisti deli objekta, ki jim nezakonitosti samim zase ni mogoče očitati.

Glede na navedeno je neutemeljena trditev, da naj bi gradbeni inšpektor z odrejenim ukrepom odstranitve nelegalno zgrajenih delov objekta, zaradi česar preti nevarnost porušitve legalno zgrajenih delov, izrekel ukrep, za katerega nima pooblastila v zakonu. Poleg tega je iz izreka izpodbijane odločbe razvidno le, da je tožnik inšpekcijskim zavezancem odredil ustavitev gradnje, odstranitev nelegalno zgrajenih delov objekta (obseg izvršene nelegalne gradnje v zadevi ni sporen) ter vzpostavitev prejšnjega stanja. Ne iz izreka ne iz obrazložitve tako ne izhaja, da bi gradbeni inšpektor omenjene ukrepe izrekel za legalno zgrajene dele večstanovanjske stavbe. Prav tako na odločitev v zadevi ne morejo vplivati razlogi, zaradi katerih so tožniki opravili nedovoljen poseg v prostor (zaradi nevarnosti porušitve zaradi upogiba lesene konstrukcije med stropom v prvem nadstropju in stanovanjem v drugem nadstropju), zaradi česar je za odločitev nepomembno tudi izvedensko mnenje z dne 15. 12. 2008, na katerega se sklicujejo tožniki.

Kadar gradbeni inšpektor pri naloženi vzpostavitvi prejšnjega stanja ne določi česa posebej, to pomeni vzpostavitev stanja objekta, kakršno je bilo pred posegom.

Tožniki trdijo, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča, ker je že prejšnje stanje pomenilo nevarnost porušenja objekta zaradi upogiba obstoječe lesene konstrukcije med stropom v prvem nadstropju in stanovanjem v drugem nadstropju. Poleg tega nezmožnost vzpostavitve prejšnjega stanja zatrjujejo tudi v delu, ki se nanaša na enoetažni prizidek k stanovanju v prvem nadstropju, ker da naj bi pred tem na istem mestu obstajal prizidek enakih dimenzij. Le z njegovo rušitvijo vzpostavitev prejšnjega stanja ne bo mogoča. Sodišče navedenih stališč glede vprašljive možnosti vzpostavitve prejšnjega stanja ne more preizkusiti, saj v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedeni razlogi, ki bi pojasnjevali, zakaj se je upravni organ odločil za ukrep vzpostavitve prejšnjega stanja, ne pa morebiti za drugačno sanacijo objekta ali njegovih delov po izvršeni odstranitvi nelegalno zgrajenih delov. Pri tem sodišče dodaja, da vzpostavitev prejšnjega stanja načeloma ne bi mogla biti vprašljiva v primeru, če stari konstrukcijski elementi še obstojijo (na to bi bilo mogoče sklepati pri talnih AB ploščah, kjer je v izreku navedeno, da sta izvedeni nad leseno stropno konstrukcijo).

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo v delu, ki se nanaša na izrečeni ukrep vzpostavitve prejšnjega stanja po odstranitvi nelegalno zgrajenih delov stavbe, izpodbijano odločbo v tem obsegu (v 2.a, 2.b in v 3. točki izreka glede prisilne izvršitve) odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V preostalem delu je tožbo zavrnilo.

Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 je tožnik v primeru, če sodišče ugodi tožbi in izpodbijani upravni akt odpravi, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Čeprav so tožniki s tožbo uspeli le deloma, so stroški zanjo enaki kot v primeru, če bi uspeli v celoti, zato jim je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila v višini 350,00 EUR. Ta je določen v drugem odstavku 3. člena Pravilnika za primer, če je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik. Že plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia