Jedro

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo (poškodbe kože brez poškodbe drugih struktur (udarnine z rano desne goleni z diagnozo razpočne rane))

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v prisodilnem in stroškovnem delu v toliko spremeni, da poslej v celoti glasi: „1. Tožena stranka je v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki 2.446,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 dalje do plačila.

2. Višji tožbeni zahtevek za plačilo 2.369,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 dalje do plačila se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati 1.249,67 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tega roka.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v višini 63,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 12. 9. 2016 poškodoval, ko je padel v nezavarovan jašek. S tožbo zahteva plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo (2.500,00 EUR za telesne bolečine in neugodnosti, 1.423,90 EUR za strah ter 800,00 EUR za skaženost) ter premoženjsko škodo (91,80 EUR kot stroške uveljavljanja odškodninskega zahtevka).

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku, in sicer v višini 3.058,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 dalje od plačila, pri čemer je odškodnino odmerilo na 3.000,00 EUR (1.500,00 EUR za telesne bolečine in neugodnosti, 1.000,00 EUR za strah ter 500,00 EUR za duševne bolečine zaradi skaženosti). Višji tožbeni zahtevek za 1.757,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 dalje je zavrnilo in toženki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.

3. Sodbo s pravočasno pritožbo delno izpodbija izpodbija toženka, in sicer glede prisojenih 1.200,00 EUR s pripadki. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje oziroma spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka še za s pritožbo izpodbijani znesek. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uvodoma uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožba ne utemeljuje. Zato velja na tako posplošeno uveljavljani pritožbeni očitek odgovoriti le, da kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, ni podana (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, usmerjenih v odmero denarne odškodnine za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo v obliki telesnih bolečin, strahu ter duševnih bolečin zaradi skaženosti, je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo njene objektivne pogojenosti. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

7. Podroben dejanski obseg tožniku nastale nepremoženjske škode, utrpele zaradi povrhnje poškodbe kože brez poškodbe drugih struktur (udarnine z rano desne goleni z diagnozo razpočne rane), ki je bila kirurško oskrbljena, je razviden iz razlogov od 9. do 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe.

8. Pritožba predlaga znižanje odmerjene odškodnine na skupni znesek 1.800,00 EUR (na 1.200,00 EUR za telesne bolečine in neugodnosti ter na 600,00 EUR za strah).

9. V zvezi z odmero odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti pritožba v premajhni meri upošteva okoliščine, pravno relevantne za odmero denarne odškodnine za to obliko škode, saj je bolečinsko obdobje trajalo dobre tri tedne in pol, pri čemer so zmerno hude občasne bolečine trajale dva do tri dni, pa tudi ugotovljene neugodnosti niso zanemarljive. Zato je odmera denarne odškodnine za to obliko škode na 1.500,00 EUR materialnopravno pravilna.

10. Glede prvostopne odmere denarne odškodnine za strah gre pritrditi pritožbeni trditvi, da upoštevaje naravo poškodbe le tej sorazmerni intenzivnosti primarnega ter sekundarnega strahu materialnopravno pravilna odmera predstavlja znesek 600,00 EUR.

11. Za škodo, nastalo v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, pritožba neutemeljeno trdi, da ni nastala. Upoštevaje ugotovljene objektivne in subjektivne kriterije je prvostopno sodišče namreč pravilno presodilo, da je tožnik utrpel tudi to obliko škode. Je pa res, da je odmerjena odškodnina nekoliko previsoka, in to navkljub ugotovljeni občutljivosti mladostnikov do zunanjega videza. Pravilno odmerjena pravična denarna odškodnina za to obliko škode namreč znaša 300,00 EUR.

12. Zneski denarne odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode po spremembi tako pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Skupni odmerjeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo 2.400,00 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, pomeni 1,97 takratne povprečne neto plače (= 1.218,40 EUR; Uradni list RS št. 202/2021). Pri tem gre še pojasniti, da v zadevi vrhovnega sodišča, ki jo izpostavlja pritožba, ne gre za primerljivo škodo, pa tudi predlog za dopustitev revizije je vložila le tožena stranka.

13. V prvostopno odločitev o stroških je bilo potrebno poseči zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari (drugi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Upoštevaje kriterij za odmero stroškov, ki pritožbeno ni izpodbijan, tožnikov uspeh v pravdi sedaj znaša 50,8%. Tožnik je upoštevaje ta delež upravičen do povrnitve stroška uveljavljanja predpravdnega zahtevka v znesku 46,63 EUR ter do pravdnih stroškov v znesku 1.275,26 EUR. Toženka je upravičena do povrnitve 49,2 % prvostopno odmerjenih stroškov, kar predstavlja znesek 25,59 EUR. Po medsebojnem pobotanju pravdnih stroškov, nastalih pred sodiščem prve stopnje, je toženka dolžna povrniti tožniku 1.249,67 EUR.

14. Pritožbi je bilo potrebno delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava delno spremeniti (peta alinea 358. člena ZPP). Ker ostali pritožbeni razlogi niso bili podani, pa tudi ne kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi uradoma, je bilo potrebno v preostalem delu pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

15. Toženka je v sorazmerju s pritožbenim uspehom upravičena do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih ji v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ter drugi odstavek 154. člena in 155. člen ZPP).

16. Potrebni stroški toženke, nastali z vložitvijo pritožbe, predstavljajo strošek sodne takse v višini 126,00 EUR. Ker pritožbeni uspeh toženke znaša 50 % (= uspešno izpodbitih 600,00 EUR od izpodbijanih 1.200,00 EUR), je toženka upravičena do povrnitve 63,00 EUR. V kolikor tožnik tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, načelno pravno mnenje - občna seja VSS, 13. 12. 2006).