Jedro

Ni mogoče pritrditi stališču tožnika, da je njegova zahteva, vložena na pošto priporočeno 9. 4. 2004 in naslovljena na zavarovalnico namesto skrbnika, vložena pravočasno. Ni sporno, da je tožnikovo zahtevo skrbnik prejel 13. 4. 2004, zato je pravilno štel, da vloga ni vložena pravočasno, ker je skrbnik ni prejel preden izteče rok (1. oziroma 2. odstavek 68. člena ZUP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika proti sklepu Slovenske odškodninske družbe, d.d., št. ... z dne ... . Slovenska odškodninska družba, d.d. (v nadaljevanju: skrbnik) je s svojim sklepom zavrgla kot prepozno zahtevo tožnika za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice AAA, d.d., B, (v nadaljevanju: AAA). V svoji obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 26. in 27. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Uradni list RS, št. 44/03, v nadaljevanju: ZLPZ-1). Skrbnik je v Uradnem listu RS, št. 97/03 z dne 10. 10. 2003 objavil javni poziv za vložitev zahtevkov za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice. Nadalje navaja, da je iz dokumentacije razvidno, da je tožnik svoj zahtevek za pridobitev delnic oddal priporočeno na pošto 9. 4. 2004, vendar naslovljen na zavarovalnico in je ta odstopila zahtevek skrbniku, ta pa ga je prejel dne 13. 4. 2004. Upoštevaje 27. člen ZLPZ-1 in dan objave javnega poziva skrbnika je materialni rok, to je rok, v katerem je mogoče uveljaviti zahtevke za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice, potekel 10. 4. 2004. Do tega dne pa pristojni organ za odločanje o teh zahtevkih, to je skrbnik, zahteve tožnika ni prejel, niti ta ni bila naslovljena na skrbnika in oddana priporočeno na pošto. Tožnik je sicer oddal svojo zahtevo 9. 4. 2004 priporočeno po pošti, vendar je naslovljena na napačen naslov, na zavarovalnico, ki jo je takoj odstopila skrbniku in ta jo je prejel 13. 4. 2004. Tožena stranka zavrača tožnikove navedbe o očitni pomoti po Zakonu o pravdnem postopku in poudarja, da je v 30. členu ZLPZ-1 določeno, da o zahtevku odloča skrbnik v upravnem postopku. Pri tem opozarja na 64. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP) in navaja, da se vloga vloži pri organu, ki je pristojen za odločanje v upravni stvari, na katero se vloga nanaša. Niti ZUP niti Zakon o pravdnem postopku ne določata, da se iz določenih razlogov lahko vloga, vezana na rok in izročena ali poslana nepristojnemu organu pred iztekom roka, ki pa prispe k pristojnemu organu po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena. Tožnik tako svojega zahtevka ni poslal v predpisanem roku pristojnemu organu in takšnega zahtevka ni mogoče meritorno obravnavati, zato je organ prve stopnje pravilno odločil, da je tožnikov zahtevek zavrgel kot prepozen. Tožena stranka navaja, da prekluzivnega roka ni mogoče podaljšati in po preteku tega roka pravica vložiti zahtevo ugasne in zamude tega roka ni mogoče sanirati z inštitutom vrnitve v prejšnje stanje.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka spregledala 2. odstavek 68. člena in 65. člen ZUP. Zato je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje, kar je bistvenega pomena. Dejstvo je, da je tožnik zahtevek za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice, oddal po pošti priporočeno 9. 4. 2004, to pa pomeni ob uporabi 2. odstavka 68. člena ZUP, da je oddal en dan pred iztekom roka in pravočasno. Tožnik je res naslovil zahtevek na izdajatelja delnic, torej Zavarovalnico in ne na skrbnika. Zavarovalnici je bila zahteva vročena pravočasno, nastopile pa so okoliščine iz 4. odstavka 65. člena ZUP. Zavarovalnica je vedela kateri organ je pristojen za sprejem zahteve in se pri tem sklicuje na 2. odstavek 28. člena ZLPZ-1. Zavarovalnica bi morala brez odlašanja zahtevek tožnika poslati Slovenski odškodninski družbi (skrbnik) na podlagi 4. odstavka 65. člena ZUP. Tožnik poudarja, da je svojo zahtevo oddal priporočeno po pošti dan pred iztekom roka, zavarovalnica pa zahteve tožnika ni brez odlašanja odstopila pristojnemu organu. Zavarovalnica je z dopisom z dne 13. 4. 2004 skrbniku poslala zahtevo tožnika, skrbnik jo je prejel istega dne. Tožnik je prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih zaradi opustitve zakonske dolžnosti Zavarovalnice kot nepristojnega organa. Tožena stranka je napačno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično napačno uporabila materialno pravo, zato tožnik predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne v ponovno obravnavanje in odločanje.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je 10. 4. 2004 potekel materialni rok, v katerem je bilo mogoče uveljavljati zahtevke za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice, upoštevajoč dan objave javnega poziva organa prve stopnje, to je 10. 10. 2003. Tožnik je ne glede na določilo 26. in 27. člena ZLPZ-1 ter ne glede na javni poziv vložil svojo zahtevo za pridobitev delnic pri Zavarovalnici. Tožena stranka neutemeljeno očita neupoštevanje 65. člena ZUP in malomarno postopanje zavarovalnice. Vloge tožnika, ki je bila oddana na pošto v petek 9. 4. 2004, Zavarovalnica zaradi petdnevnega delovnega tedna in prostih dni (to je sobote, velikonočne nedelje in ponedeljka) pred 13. 4. 2004 ni mogla odstopiti pristojnemu organu. Upoštevajoč jasni določili ZLPZ-1 ter javnega poziva, da se zahteve za pridobitev delnic, izdanih za nenominirani kapital Zavarovalnice, vložijo pri Slovenski odškodninski družbi (skrbnik), tožena stranka navaja, da mora stečajni upravitelj vestno opravljati svoje dolžnosti. Predlaga, da se tožba zavrne.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa in navedb v tožbi izhaja, da med strankama ni sporno, da je Slovenska odškodninska družba, d.d. (skrbnik), objavila javni poziv na vložitev zahtevkov za pridobitev delnic Zavarovalnice v Uradnem listu RS, št. 97/2003 z dne 10. 10. 2003. V skladu s 6. točko 2. odstavka 26. člena ZLPZ-1 je v javnem pozivu naveden rok za vložitev zahtevka, to je do 10. 4. 2004 in naslov skrbnika, to je Slovenska odškodninska družba, d.d. Prav tako je med strankama nesporno, da je tožnik oddal svojo zahtevo na pošto priporočeno dne 9. 4. 2004, vendar je bila zahteva naslovljena na zavarovalnico in skrbnik je to prejel 13. 4. 2004. Med strankama tudi ni sporno, da je rok za vložitev zahtevkov potekel 10. 4. 2004. Prav tako pa tudi, da javni poziv vsebuje to, kar zahteva 7. točka 2. odstavka 26. člena ZLPZ-1, to je, da je postavljen rok za vložitev zahtevka in naslov skrbnika, na katerega naj upravičenci vložijo zahtevek.

Določila ZLPZ-1 pojasnjujejo, da pomeni pojem "skrbnik" odškodninsko družbo (2. točka 2. odstavka 2. člena) in da pomeni pojem odškodninska družba Slovensko odškodninsko družbo, d.d. (10. točka 2. odstavka 2. člena). V 30. členu ZLPZ-1 pa je določeno, da o zahtevku odloča skrbnik v upravnem postopku po določilih ZUP. Pravilno je stališče tožene stranke, da je organ prve stopnje pravilno zavrgel zahtevo tožnika kot prepozno v skladu s 3. točko 1. odstavka 129. člena ZUP. Ni mogoče pritrditi stališču tožnika, da je njegova zahteva, vložena na pošto priporočeno 9. 4. 2004 in naslovljena na zavarovalnico namesto skrbnika, vložena pravočasno. Ni sporno, da je tožnikovo zahtevo skrbnik prejel 13. 4. 2004, zato je pravilno štel, da vloga ni vložena pravočasno, ker je skrbnik ni prejel preden izteče rok (1. oziroma 2. odstavek 68. člena ZUP).

Tožnik se sklicuje v tožbi na določilo 4. odstavka 65. člena ZUP. Po presoji sodišča je Zavarovalnica ravnala skladno s to določbo, saj je 13. 4. 2004 zahtevo tožnika odstopila skrbniku, zato sodišče ne more pritrditi tožniku, da je prizadet v svojih pravicah in pravnih koristih zaradi opustitve zakonske dolžnosti Zavarovalnice. Pri tem je potrebno poudariti, da določila ZLPZ-1 določajo le, da skrbnik odloča v upravnem postopku, ne pa Zavarovalnica, ki tudi ni upravni organ. Kot poudarja tožena stranka v odgovoru na tožbo, je tožnik oddal zahtevo 9. 4. 2004 (petek, v ponedeljek 12. 4. 2004 pa je bil praznik, dela prost dan), zato sodišče meni, da je Zavarovalnica brez odlašanja zahtevo poslala skrbniku. Ker določila ZUP ne predvidevajo situacije, ko bi bila vloga vložena pri kakšnem drugem organu in jo pristojni organ dobi po preteku roka zanjo (kot npr. v 3. odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), je zato potrebno upoštevati določilo 1. odstavka 68. člena ZUP. Tožnik je svojo vlogo poslal priporočeno po pošti (2. odstavek 68. člena ZUP), vendar ta vloga ni bila naslovljena na skrbnika, ampak na Zavarovalnico. Tožnik v tožbi ne zanika, da je bila njegova zahteva naslovljena na Zavarovalnico, to pa izhaja tudi iz upravnega spisa, kjer je tudi zahtevi priložena kuverta z naslovom Zavarovalnice, k pritožbi tožnika proti sklepu organa prve stopnje, pa je tožnik priložil tudi fotokopijo Popisa oddanih pošiljk Pošte Slovenije za dne 9. 4. 2004. Tudi iz tega popisa izhaja, da je tožnik na Zavarovalnico naslovil tega dne več pošiljk, na popisu oddanih pošiljk za ta dan pa ni naveden skrbnik. Ker je bila zahteva sicer oddana priporočeno na pošto pravočasno, vendar ni bila naslovljena na pristojni organ, to je na skrbnika, je odločitev organa prve stopnje in posledično tožene stranke pravilna.

Na sprejeto stališče ne more vplivati tožbeno stališče v zvezi z 2. odstavkom 28. člena ZLPZ-1. Citirano določilo sicer določa dolžnost Zavarovalnice, da izvirna potrdila iz 1. odstavka 28. člena ZLPZ-1 neposredno predloži skrbniku. Vendar so ostala določila ZLPZ-1 glede postopka v zvezi z vložitvijo zahtevka jasna in nedvoumna (7. točka 2. odstavka 26. člena in 30. člen ZLPZ-1), zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in zakonita.