Jedro

Po 136. členu ZIZ se za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev. V 3. odst. 133. člena ZIZ je navedeno, da mora delodajalec, v primeru prenehanja delovnega razmerja o tem nemudoma obvestiti sodišče, čemur sledi tudi obveznost sodišča, da o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči sodišču, kdo je dolžnikov novi delodajalec, in šele če upnik tega ne stori, ustavi izvršbo.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je N. d.d. dne 8.11.2005 sodišču vrnila sklep o izvršbi s pojasnilom, da dolžnik nima sredstev na transakcijskem računu in ne prejema prilivov na račun, zaradi česar je banka odstopila od pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa. Ocenilo je, da so podane predpostavke iz 2. odst. 141. člena ZIZ za ustavitev predmetnega postopka.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj drugi odstavek 141. člena ZIZ izrecno določa, da organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi, če v enem letu po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi N. d.d. poslalo dne 17.11.2004, ki pa ga je vrnila sodišču, ker se naslov dolžnika ni ujemal z bančno evidenco. Šele z dopisom z dne 26.1.2005 je prvostopno sodišče ponovno poslalo pravnomočen sklep o izvršbi N. d.d. v izvršitev. To pa pomeni, da je banka sklep prejele šele 26.1.2005 in da od tega roka teče enoletni rok za realizacijo sklepa. Ker je dolžnost sodišča, da z ustavitvijo izvršbe počaka eno leto od datuma, ko je bil sklep vročen banki bi to pomenilo v konkretnem primeru, do 26.1.2006. Kljub temu pa je sodišče že 11.11.2005 izvršbo ustavilo, na podlagi dopisa banke, da je transakcijski račun dolžnika zaprt. V konkretnem primeru bi sodišče moralo upnika obvestiti o dopisu banke, da vrača sklep sodišču, ker je transakcijski račun zaprt in tako dopustiti upniku možnost, da se izjasni, ali želi izvršbo nadaljevati z drugim izvršilnim sredstvom oz. predmetom, ali predlaga ustavitev izvršbe. Ker pa je sodišče dopis banke upniku vročilo skupaj s sklepom o ustavitvi izvršbe, mu je s tem onemogočilo, da poda ustrezne predloge za nadaljevanje postopka. S takim ravnanjem pa je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe postopka, saj upniku ni bila dana možnost, da se izjavi oz. ustrezno ravna.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik v obravnavanem primeru predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave terjatve v višini 603.025,11 SIT s pp, pri čemer je kot sredstvo izvršbe za poplačilo svoje denarne terjatve predlagal rubež denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskem računu številka ........ pri N. d.d.. Sodišče prve stopnje je organizaciji za plačilni promet poslalo dne 26.1.2005 pravnomočen izvršilni sklep v izvršitev, slednja pa je dne 10.11.2005 sodišče prve stopnje obvestila, da je odstopila od pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa, ker dolžnik nima sredstev na transakcijskem računu in ne prejema prilivov na račun. Ob takem stanju pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi takega obvestila organizacije za plačilni promet - N. d.d. sklepalo, da so v izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršilnega postopka po 2. odst. 141. člena ZIZ. N. d.d. namreč v tem dopisu dejansko sploh ni obvestila sodišče, da v enem letu po prejemu sklepa na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, (saj ta rok niti še ni potekel, kot upravičeno v svoji pritožbi izpostavlja upnik), pač pa ga je le obvestila, da je odstopila od pogodbe o odprtju in vodenju transakcijskega računa po 27. členu Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je obravnavani postopek ustavilo iz razloga po 2. odst. 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), nepravilna. Prav pa ima tudi pritožba, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje obvestiti upnika o dopisu banke in mu s tem dejansko omogočiti, da se izjasni ali želi izvršbo nadaljevati z drugim izvršilnim sredstvom oz. predmetom ali predlaga ustavitev izvršbe. Po 136. členu ZIZ se namreč za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače. Ker pa je v poglavju, ki se nanaša na izvršbo na denarno terjatev, konkretno v 3. odst. 133. člena ZIZ navedeno, da mora delodajalec, v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko ne ve za novega delodajalca, o tem nemudoma obvestiti sodišče, čemur pa sledi tudi obveznost sodišča, da o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči sodišču, kdo je dolžnikov novi delodajalec, in šele če upnik tega ne stori, ustavi izvršbo, bi moralo sodišče prve stopnje dejansko postopati v obravnavanem primeru tako kot mu nalaga ta zakonska določba. To pa pomeni, da bo moralo v ponovljenem postopku sodišče o obvestilu banke obvestiti upnika in ga pozvati, da sporoči novo organizacijo za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva, ter številko dolžnikovega računa. Šele v primeru, če upnik tega ne bo storil v roku, ki mu ga bo določilo sodišče, bodo podani pogoji za ustavitev izvršbe.