Jedro

Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi v točkah ne zagotavlja pravice do revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

S sodbo prve stopnje je bilo tožencu odpovedano zakupno razmerje za stanovanje št. 1 v V., G. in mu naloženo, da to stanovanje izprazni in ga izroči tožeči stranki.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odst. 390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V obravnavani zadevi gre za spor o odpovedi zakupnega razmerja in za zahtevek na izpraznitev stanovanja. To je premoženjskopravni spor z nedenarnim zahtevkom. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 500 točk. Zakon o pravdnem postopku pa določa, da je dovoljena revizija v premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom, če vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, presega 80.000,00 SIT (2. odst. 186.čl. in 3. odst. 382.čl. ZPP - Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 v zvezi s 1. odst. 4.čl.Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur.l. RS št. 55/92). Navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi v točkah ne zagotavlja pravice do revizije. Taka navedba ima lahko pomen za obračun odvetniške ali taksne tarife, odvisno od tega, katere točke ima tožba v mislih, medtem ko je za ugotovitev pristojnosti, sestave senata in za pravico do revizije treba navesti vrednost spornega predmeta v denarnih enotah. Takšno razlago 3. odst. 382.čl. ZPP je sprejela tudi občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 14.12.1994 (Pravna mnenja občne seje št. II/94 str. 5).

Na pomanjkljivost tožbe tožena stranka ni reagirala, saj v odgovoru na tožbo sama ni navedla vrednosti spornega predmeta, niti ni tega zahtevala od tožeče stranke ali predlagala sodišču, da tožečo stranko opomni na popravo tožbe.

Sodišče je obravnavano pomanjkljivost v tožbi prezrlo in ni postopalo po 109. čl. ZPP, niti ni ukrepalo v smislu 3. odst. 40.čl. ZPP.

Pri takem stanju stvari niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije. V tožbi ni navedena vrednost spornega predmeta tako, kot to zahtevata 2. odst. 186. čl. in 3. odst. 382. čl. ZPP. Zato revizija ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392.čl. ZPP).