Jedro

Od tretjega, ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage, lahko le dolžnik zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom.

Prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja, da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.

Izrek

Pritožbi prve toženke se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točkah I in II izreka spremeni tako, da se zavrne primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper prvo toženko na plačilo zneska 30.248,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.1.2013; tožeča stranka pa mora v 15-ih dneh povrniti prvi toženki pravdne stroške v višini 1.674,45 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne); v točki III izreka pa se stroškovna odločitev razveljavi.

Tožeča stranka mora v 15-ih dneh povrniti prvi toženki tudi 1.080,43 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora prva toženka v 15-ih dneh plačati tožeči stranki glavnico v znesku 30.248,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.1.2013 ter pravdne stroške v višini 2.677,85 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka drugi toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.711,05 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila prva toženka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da do prikrajšanja tožeče stranke dne 3.1.2013, ko je bilo izvedeno sporno nakazilo druge toženke na račun Odvetniške pisarne P. d.o.o., sploh ni moglo priti. Za predmetno pravdo je pomembno, da je v premoženje tožeče stranke spadala tudi terjatev tožeče stranke do druge toženke v višini 30.248,07 EUR. Prva toženka izpostavlja, da navedena terjatev v omenjeni višini s samovoljnim ravnanjem druge toženke, ni prenehala, temveč še naprej obstoji. Drugačna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, je zmotna. Da terjatev še vedno obstaja, je razvidno tudi iz dopisa tožeče stranke drugi toženki z dne 25.1.2013, v katerem pooblaščenec tožeče stranke navaja, da izpolnitev obveznosti druge toženke prvi toženki v razmerju do tožeče stranke ni imela nobenega učinka, kar pomeni, da dolg druge toženke do tožeče stranke še vedno obstoji. Iz tega razloga obravnavana pritožba opozarja na odsotnost elementa prikrajšanja. Poleg tega obravnavana pritožba opozarja tudi na odsotnost elementa obogatitve, in sicer iz razloga, ker sporni znesek druge toženke ni bil nakazan na račun prve toženke, marveč na račun Odvetniške pisarne P. d.o.o.. V tej zvezi je sodišče prve stopnje tudi spregledalo, da je bil izvršilni postopek v konkretnem sporu ustavljen že 13.12.2012, kar je 22 dni pred spornim nakazilom na račun Odvetniške pisarne P. d.o.o. V konkretnem primeru je podana tudi odsotnost vzročne zveze, sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo in je posledično tudi zmotno odločilo o pravdnih stroških.

Pritožba prve toženke je utemeljena.

Obligacija je pravno razmerje med strankama (v konkretnem primeru je bila druga toženka dolžna tožeči stranki plačati tudi denarno terjatev v višini 30.248,07 EUR), zato je prav, da se tudi izpolnitev opravi med strankama. Če je dolžnik (druga toženka) namesto upniku (tožeči stranki) obveznost izpolni tretji osebi (prva toženka), kar se je zgodilo v konkretnem primeru, obligacija ne preneha in dolžnik ostaja v zavezi upniku. Obveznost mora biti izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določi zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom ali dolžnikom ali jo je določil sam upnik, oziroma jo je upnik pozneje odobril ali jo je izkoristil (prvi in drugi odstavek 280. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ). Ti pogoji (glede na nesporne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje) v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni. Izpolnitev napačni osebi pa pomeni neizpolnitev, zato mora dolžnik izpolnitev ponovno opraviti pravi osebi (upniku), če želi doseči, da ta preneha, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Sporna denarna terjatev tožeče stranke do druge toženke še vedno obstaja. Od tretjega (prva toženka), ki je sprejel izpolnitev brez pravne podlage (kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), pa lahko le dolžnik (druga toženka) zahteva vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom. Le kdor je bil brez pravnega temelja obogaten (prva toženka) na škodo drugega (druga toženka), je dolžan prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi (prvi odstavek 190. člena OZ). Upnik (tožeča stranka) v razmerju do tretjega (prva toženka) torej nima zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (kot je to pravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje), marveč ima upnik še vedno sporno denarno terjatev do svojega dolžnika (druge toženke) po veljavni pravni podlagi; le dolžnik (druga toženka) pa lahko zahteva od tretjega (prva toženka), kateremu je izpolnil obveznost brez pravne podlage, vrnitev izpolnjenega z obogatitvenim zahtevkom (1). Zaradi tega prva toženka v obravnavani pritožbi upravičeno opozarja (pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava), da je v razmerju med tožečo stranko in prvo toženko podana odsotnost elementa prikrajšanja tožeče stranke, kar pomeni, da ni pogojev za ugoditev primarnemu tožbenemu zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi prve toženke ugodilo in spremenilo izpodbijano sodno odločitev tako, da je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke. V tej zvezi je pritožbeno sodišče spremenilo tudi stroškovno odločitev, in sicer je naložilo tožeči stranki, da mora v 15-ih dneh prvi toženki plačati pravdne stroške v znesku 1.674,45 EUR (stroški po specificiranem stroškovniku, in sicer nagrada za postopek v višini 703,30 EUR, nagrada za narok v znesku 649,20 EUR in 20,00 EUR za materialne stroške ter 22 % DDV na odmerjeno nagrado), skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne). Poleg tega je sodišče prve stopnje moralo razveljaviti tudi stroškovno odločbo, po kateri je dolžna tožeča stranka drugi toženki poravnati pravdne stroške v višini 1.711,05 EUR s pp, saj odločitev o sekundarnem tožbenem zahtevku sodišče prve stopnje še ni sprejelo.

Tožeča stranka mora v 15-ih dneh povrniti prvi toženki, ki je s pritožbo uspela, tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 1.080,43 EUR (za nagrado za pritožbo v znesku 865,60 EUR, materialni stroški v znesku 20,00 EUR in 22 % DDV).

op. št. 1: Okoliščina, ki izhaja iz procesnega gradiva, da ima prva toženka denarno terjatev do tožeče stranke v višini 35.248,07 EUR, ki jo je uveljavljala v (sedaj že ustavljenem) izvršilnem postopku, na odločitev glede primarnega tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva.