Jedro

Ker se pritožnik nasledstvu upira, bo treba presoditi vsebinske ugovore, ki so pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.

Poziv na prevzem pravde nima narave odločitve sklepa sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.

Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1. Čeprav je sodišče pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba zoper II. točko izpodbijanega sklepa se zavrže. II. Pritožba zoper I. točko sklepa sodišča prve stopnje se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

III. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek prekinjen od 27. 1. 2014 dalje (I. točka izreka) in prevzemnika obveznosti po izbrisanem drugem tožencu, A. A., pozvalo, da prevzame pravdo (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se, brez navedbe pritožbenih razlogov, pravočasno pritožuje A. A. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, revizijo zoper drugega toženca zavrže in tožeči stranki naloži v plačilo pritožbene stroške A. A. 3. Nobena od pravdnih strank na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper I. točko izreka ni utemeljena, zoper II. točko izreka pa ni dovoljena.

5. V I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek prekinjen od 27. 1. 2014 dalje. V obrazložitvi je navedlo, da je tako zato, ker je bil drugi toženec (D. d. o. o.) tega dne izbrisan iz sodnega registra in je s tem nastopil prekinitveni razlog iz 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP. Gre za deklaratoren sklep, saj je bil s samim prenehanjem družbe postopek dejansko prekinjen že po samem zakonu. Ugotovitev, da je do prekinitve prišlo, je tako pravilna, zato jo je višje sodišče potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).(1)

6. Tudi razlogi, ki jih navaja pritožnik, takšni ugotovitvi ne nasprotujejo. Dejansko izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek nadaljuje z dnem, ko pritožnik prejme izpodbijani sklep. Ker takšna odločitev iz izreka sklepa ne izhaja (to je mogoče razbrati le iz njegove obrazložitve), višje sodišče o tem (torej o nadaljevanju postopka) ni moglo odločati. Sodišče prve stopnje bo zato v nadaljevanju moralo presoditi, ali je to zoper drugega toženca (oziroma njegovega pravnega naslednika) sploh mogoče. Ker se pritožnik nasledstvu upira (iz razloga zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1), bo moralo presoditi vsebinske ugovore, ki jih podaja v predmetni pritožbi. Ti razlogi so namreč pomembni za meritorno presojo vprašanja, ali je pritožnik tisti, ki je kot pravni naslednik izbrisane družbe (kot ene izmed toženk) sploh (še) lahko odgovoren za plačilo vtoževane terjatve in ali posledično zoper njega lahko teče revizijski postopek – ali torej drugi toženec (še) ima sposobnost biti pravdna stranka.(2) Takšna sposobnost je namreč procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka. Za postopek z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve revizijskega sodišča. Če v tem času pride do prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva, ta predpostavka ni več podana, te pomanjkljivosti pa se ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). S tem nastane situacija, ko je revizija vložena proti osebi, ki ne obstaja več (ter nima pravnih naslednikov) in posledično ne more več biti stranka postopka. Pravni interes nasprotne stranke za vložitev takšne revizije ne more biti podan.(3) Ta je posledično nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je treba zavreči (prvi odstavek 374. člena ZPP).(4) Višje sodišče pri tem dodatno opozarja, da je do prenehanja stranke brez pravnega naslednika v obravnavani zadevi nedvomno prišlo pri petemu tožencu, ki je bil po zaključenem stečajnem postopku iz sodnega registra izbrisan dne 25. 8. 2015. 7. V II. točki izreka izpodbijanega sklepa pa sodišče prve stopnje zgolj poziva pritožnika (A. A.) na prevzem pravde. Takšen poziv nima narave odločitve sodišča. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena (smiselno 270. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je tako napačno poučilo pritožnika, da se sme pritožiti zoper opisano odločitev. Vendar pa tak pouk ne more dodeliti pravice do pritožbe, ki je zakon ne daje. Ker torej pritožba zoper II. točko izreka izpodbijanega sklepa ni dovoljena, jo je višje sodišče zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).(5)

8. Kljub vsemu velja dodati, da je treba razlikovati procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1 (t.j. ali je upnik uveljavljal terjatev proti družbeniku izbrisane družbe v prekluzivnem roku enega leta od dne, ko je bil izbris objavljen v Uradnem listu RS). Čeprav je sodišče v konkretnem primeru pravnega naslednika izbrisanega drugega toženca pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ni nadomestilo v ZGD-1 zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika, posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.(6)

9. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo delno zavrglo, delno pa zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. in 2. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožnik s pritožbo ni uspel zato mora sam kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Situacija namreč ni enaka kot v sklepu VS RS III Ips 36/2003 (na katerega se sklicuje pritožba), kjer je do izbrisa stranke prišlo po zaključenem stečajnem postopku, kar pomeni, da je bilo že v trenutku izbrisa jasno, da je stranka prenehala brez pravnih naslednikov. V obravnavani zadevi bi se postopek po izbrisu drugega toženca lahko nadaljeval z njegovim pravnim naslednikom (prevzemnikom obveznosti), če bi tožeča stranka to pravočasno predlagala. Prekinitev postopka je bila tako povsem na mestu.

Op. št. (2): Prevzemnik obveznosti mora prevzeti postopek le, če je bil predlog za nadaljevanje postopka s strani upnika (tožeče stranke) zoper njega podan v roku enega leta po objavi sklepa o izbrisu iz sodnega registra. Gre za prekluziven rok, po poteku katerega tožba (oziroma nadaljevanje postopka) ni dopustno in je tožbeni zahtevek treba zavreči. (VSK sodba Cp 967/2007) Op. št. (3): Glej tudi sklep VS RS opr. št. VIII Ips 32/2008 Op. št. (4): Podobno VS RS v sklepu III Ips 36/2003 Op. št. (5): Tako tudi VSL v sklepih I Cpg 975/2013, I Cpg 566/2014, I Cpg 1130/2012 Op. št. (6): Tako tudi VSL sklep I Cpg 512/2007