Jedro

Tožnica je ob prvem napredovanju na položaju višje sodnice napredovala za dva plačna razreda, kar pa ne pomeni, da je napredovala dvakrat, ampak gre za eno samo napredovanje (hitrejše napredovanje), ki zajema dva plačna razreda. Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi le (ne)izpolnjevanje pogojev za napredovanje oziroma, da sodnik ne ustreza sodniški službi (32. člen ZSS), ne ugotavlja oziroma ne odloča pa tudi o uvrstitvi v plačni razred na podlagi te ocene. Ker je bila tožnica že pri prvem napredovanju uvrščena v najvišji plačilni razred sodniškega mesta višji sodnik, v plačnih razredih na mestu višjega sodnika ne more več napredovati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Oris zadeve in dosedanji potek postopka

1. Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z odločbo Su KS 93/2025- 2 z dne 19. 9. 2025 zavrnila predlog A. A., višje sodnice na Upravnem sodišču, na zunanjem oddelku v Mariboru, za pridobitev naziva višje sodnice svétnice. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bila sodnica že pri prvem napredovanju uvrščena v najvišji plačni razred sodniškega mesta višji sodnik in v plačnih razredih na mestu višjega sodnika ne more več napredovati, za imenovanje na položaj svétnika višjega sodišča pa je pri drugem napredovanju pogoj, da iz ocene sodniške službe izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, temu pa v konkretnem primeru ni tako. V pravnem pouku odločbe je navedla, da se lahko tožnica zoper to odločbo pritoži v roku 8 dni od njenega prejema, o njej pa bo odločal Sodni svet.

2. Tožnica je v skladu s tem pravnim poukom zoper odločbo vložila pritožbo, ki jo je Sodni svet s sklepom Su 346/2025-4 z dne 21. 10. 2025 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da je sodnica ob prvem napredovanju na položaju višje sodnice napredovala za dva plačna razreda in da zmotno meni, da to predstavlja dvoje napredovanj v plačnih razredih in da gre pri napredovanju z dne 29. 3. 2024 za njeno tretje napredovanje. Pojasnil je, da je hitrejše napredovanje za dva plačna razreda ena od dveh oblik napredovanja v plačnih razredih, ki upošteva uspešnost sodnikovega dela v preteklem triletnem obdobju in da če sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje v dveh plačnih razredih, to ne pomeni, da je s tem "dvakrat napredoval", pač pa da je napredoval bolje oziroma več.

3. Zoper navedeni sklep Sodnega sveta tožnica vlaga tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve).

Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovora na tožbo

4. Tožnica v tožbi navaja, da je toženec tretji odstavek 27. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) razlagal v nasprotju z namenom zakonodajalca. Poudarja, da ne zatrjuje, da je dvakrat napredovala, ampak, da je v prejšnjem napredovanju hkrati napredovala za dva plačna razreda. Meni, da napredovanja na položaj svétnika ne gre enačiti z oceno sodniške službe, ki se opravi vsaka tri leta, ampak s pravico do uvrstitve v višji plačni razred. Navaja, da ZSS v tretji alineji 34. člena ne določa napredovanja na podlagi ocene, temveč pri drugem napredovanju v višji plačni razred, kot tudi nikjer ne določa, da je pri višjih sodnikih za pridobitev naziva svétnik pogoj hitrejše napredovanje, temveč le napredovanje v višji plačni razred, kar je v tem primeru izpolnjeno. Ker je en plačni razred preskočila, gre po njeni oceni za tretje napredovanje, za katero hitrejše napredovanje ni potrebno. Meni, da gre v konkretnem primeru za neenakopravno obravnavo. Predsednica sodišča je po njeni oceni v nasprotju s 26. členom ZSS ni uvrstila v višji plačni razred kljub izpolnjevanju pogojev za redno napredovanje po zadnji oceni sodniške službe, saj zadnji plačni razred višjega sodnika ni 59. ampak 60. Navaja še, da iz mnenja Personalnega sveta Vrhovnega sodišča z dne 7. 7. 2025 nedvomno izhaja, da je upravičena do napredovanja v naslednji plačni razred. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj njenemu predlogu ugodi in jo uvrsti v 60. plačni razred z dnem 29. 3. 2024 in v naziv višje sodnice svétnice, podrejeno, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep Sodnega sveta odpravi in mu zadevo vrne v ponovni postopek.

5. Toženec v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih ugotovitvah in pravnih stališčih, zavzetih v izpodbijanem sklepu. Navaja, da je tožnica kot višja sodnica napredovala enkrat po treh letih opravljanja sodniške službe, tj. dne 29. 3. 2021, ko je napredovala hitrejše za dva plačna razreda, v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSTSPJS) pa je bila uvrščena v 59., najvišji plačni razred za višjega sodnika. Naslednje napredovalno obdobje se je izteklo 29. 3. 2024, vendar tožnica ne more več napredovati, ker je dosegla najvišji plačni razred za višjega sodnika. Poudarja, da ostaja odprto zgolj napredovanje na položaj višjega sodnika svétnika. Navaja, da bi po tretjem odstavku 27. člena ZSS tožnica lahko pridobila položaj višjega sodnika svétnika pri tretjem napredovanju v višji plačni razred, a gre šele za njeno drugo napredovanje. Tožničino stališče, da bi napredovanje za dva plačna razreda štelo za dve napredovanji, je po mnenju toženca pravno zmotno. Dalje navaja, da bi po petem odstavku 34. člena ZSS tožnica lahko pridobila položaj višjega sodnika svétnika že pri drugem napredovanju v plačnih razredih, če bi iz njene ocene sodniške službe izhajalo izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje. Izpostavlja še, da če se tožnica z oceno za redno napredovanje z dne 7. 7. 2025 ni strinjala, bi lahko vložila pritožbo. Tudi sicer od toženca ne uveljavlja drugačne presoje ocene sodniške službe. Zato toženec meni, da pogojev za hitrejše napredovanje na položaj svétnika in uvrstitev v 60. plačni razred ne izpolnjuje, izpodbijana odločitev pa ni v ničemer omajana.

Neizvedba glavne obravnave

6. Vrhovno sodišče je odločilo, da glavne obravnave ne bo opravilo, ker med strankama niso sporna odločilna dejstva, pač pa le uporaba materialnega prava, poleg tega tožnica tudi ne predlaga, naj se glavna obravnava opravi, toženec pa izrecno predlaga, naj se ne opravi (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Vsebinska presoja tožbenih navedb

7. Tožba ni utemeljena.

Uvodna izhodišča presoje

8. ZSS ureja štiri vrste sodniških napredovanj: (1.) v plačnih razredih; (2.) v višji sodniški naziv; (3.) na višje sodniško mesto; in (4.) na položaj svétnika. Po določbi 26. člena ZSS sodnik napreduje v višji plačni razred vsaka tri leta, če iz ocene sodniške službe izhaja, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, razen v primerih, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča. Napredovanje višjega sodnika na položaj svétnika ureja tretji odstavek 27. člena ZSS, ki določa, da položaj svétnika pridobi višji sodnik pri tretjem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu. Tretja alineja petega odstavka 34. člena ZSS pa določa, da če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik napreduje na položaj svétnika višjega sodišča že pri drugem napredovanju v višji plačni razred.

9. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica z odločbo Sodnega sveta Su 102/2018-17 z dne 29. 3. 2018 imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču in uvrščena v 55. plačni razred; da je kot višja sodnica prvič napredovala po treh letih opravljanja sodniške službe, tj. dne 29. 3. 2021, ko je po odločbi Sodnega sveta Su 65/2022-2 z dne 3. 2. 2022 hitreje napredovala za dva plačna razreda in sicer v 57. plačni razred; da je bila na podlagi sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-AA) z odločbo predsednice Upravnega sodišča Su 427/2018 z dne 24. 3. 2023 s 1. 4. 2023 uvrščena v 58. plačni razred; da je bila na podlagi določb ZSTSPJS s 1. 1. 2025 uvrščena v 59. plačni razred; da je bilo z zadnjo oceno sodniške službe Personalnega sveta Vrhovnega sodišča SuZ 26/2025 z dne 7. 7. 2025 ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje.

Odgovori na tožničine očitke

10. Tožnica tožencu predvsem očita, da določbo tretjega odstavka 27. člena ZSS razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca, ko navaja, da če sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje v dveh plačnih razredih, to ne pomeni, da je dvakrat napredoval, pač pa da je napredoval bolje oziroma več. Tožnica temu stališču nasprotuje s trditvami, da ne zatrjuje, da je dvakrat napredovala, ampak, da je hkrati napredovala za dva plačna razreda in da ZSS nikjer ne določa, da je pri višjih sodnikih za pridobitev naziva svétnik pogoj hitrejše napredovanje, ampak le napredovanje v višji plačni razred, kar je pri njej izpolnjeno in gre zato za njeno tretje napredovanje v plačnem razredu.

11. Tako tožničino stališče je ob povsem jasni ureditvi sodniških napredovanj v ZSS zmotno. Hitrejše napredovanje za dva plačna razreda po ZSS je le ena od dveh oblik napredovanja v plačnih razredih, ki upošteva uspešnost sodnikovega dela v preteklem triletnem obdobju. ZSS tako omogoča, da višji sodnik glede na oceno sodniške službe (ali sodnik izpolnjuje pogoje za napredovanje ali pogoje za hitrejše napredovanje) pri prvem napredovanju napreduje za en plačni razred (redno napredovanje po 26. členu ZSS), ali za dva plačna razreda (hitrejše napredovanje po prvi alineji petega odstavka 34. člena ZSS), pri drugem napredovanju napreduje za en plačni razred (redno napredovanje po 26. členu ZSS), ali je imenovan na položaj višjega sodnika svétnika (hitrejše napredovanje po tretji alineji petega odstavka 34. člena ZSS), pri tretjem napredovanju napreduje na položaj višjega sodnika svétnika (redno napredovanje po tretjem odstavku 27. člena ZSS).

12. Tožnica je ob prvem napredovanju na položaju višje sodnice napredovala za dva plačna razreda, kar pa ne pomeni, da je napredovala dvakrat, ampak gre za eno samo napredovanje (hitrejše napredovanje), ki zajema dva plačna razreda. To razlikovanje, ki ga tožnica zmotno zamenjuje, pa je ključno v obravnavani zadevi. Pri napredovanju z dne 29. 3. 2024, ko je tožnica izpolnila nadaljnji triletni časovni pogoj za novo napredovanje, gre tako za njeno drugo napredovanje.

13. Tožnica zmotno meni, da ZSS nikjer ne določa, da je pri višjih sodnikih za pridobitev naziva svétnik pogoj hitrejše napredovanje. To namreč izhaja že iz zgoraj povzetega jasnega besedila tretje alineje petega odstavka 34. člena ZSS, ki določa, da če iz ocene izhaja, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, sodnik napreduje na položaj svétnika višjega sodišča že pri drugem napredovanju v višji plačni razred. Med strankama ni sporno, da z oceno o izpolnjevanju pogojev za hitrejše napredovanje pri drugem napredovanju, tožnica ne razpolaga. Tožnica ob tem neutemeljeno izpostavlja očitek neenakopravne obravnave in zmotno meni, da bi prišlo do absurdnega primera, ko bi višji sodnik, ki bi najprej prejel oceno za redno napredovanje, kasneje pa oceno za hitrejše napredovanje, napredoval v višji plačni razred in v naziv svétnik, pri obratnem vrstnem redu, kot je njen, pa sploh ne bi napredoval. Za tako stališče, za katerega se zavzema tožnica, ZSS ne daje podlage, saj v tretji alineji petega odstavka 34. člena omogoča pridobitev položaja svétnika vsem višjim sodnikom, ki izpolnjujejo v citirani določbi določene pogoje. Kot utemeljeno izpostavlja toženec, bi tožnica prav tako lahko hitreje, že po šestih letih, pridobila položaj svétnice, če bi tudi ob drugem napredovanju pridobila oceno za hitrejše napredovanje, a takšne ocene nima.

14. Tožnica upravičenost do uvrstitve v 60. plačni razred utemeljuje tudi s sklicevanjem na mnenje Personalnega sveta Vrhovnega sodišča SuZ 26/2025 z dne 7. 7. 2025, iz katerega izhaja, da je upravičena do napredovanja v naslednji plačni razred. Vendar pa je tudi to stališče zmotno. Z oceno sodniške službe personalni svet ugotovi le (ne)izpolnjevanje pogojev za napredovanje oziroma, da sodnik ne ustreza sodniški službi (32. člen ZSS), ne ugotavlja oziroma ne odloča pa tudi o uvrstitvi v plačni razred na podlagi te ocene. Ker je bila tožnica že pri prvem napredovanju uvrščena v najvišji plačilni razred sodniškega mesta višji sodnik, v plačnih razredih na mestu višjega sodnika ne more več napredovati. Tožnica ob tem zmotno navaja, da je zadnji plačni razred višjega sodnika 60. Kot na to pravilno opozarja že toženec, je po ZSTSPJS razpon plačnih razredov za višje sodnike določen med 57. in 59. plačnim razredom, kar pomeni, da je 59. najvišji plačni razred znotraj razpona za sodniško mesto višjega sodnika. Položaj višjega sodnika svétnika pa je uvrščen posebej in sicer v 60. plačni razred.

15. Neutemeljeno je tudi tožničino vztrajanje, da izpolnjuje pogoje za pridobitev položaja svétnice po tretjem odstavku 27. člena ZSS, ki pridobitev položaja veže na tretje napredovanje v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, saj gre v obravnavani zadevi, kot je zgoraj pojasnjeno, šele za tožničino drugo napredovanje.

Sklepno

16. Tožnica ob obrazloženem neutemeljeno izpodbija pravilno in zakonito odločitev Sodnega sveta, ki je v izpodbijanem sklepu celovito pojasnil razloge za zavrnitev tožničine pritožbe zoper odločbo predsednice Upravnega sodišča.

Odločitev o tožbi

17. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Zveza:

Zakon o dopolnitvi Zakona o sodniški službi (2023) - ZSS-N - člen 27/3, 32, 34/5/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.