Jedro

Končna ocena stanovanjskih stroškov ni matematični izračun, ampak rezultat ocene, kjer se upoštevajo vsi posamezni stroški, ki so potrebni za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in finančnih zmožnosti otrokovih roditeljev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v III. točki spremeni tako, da se znesek 282,00 EUR nadomesti z zneskom 258,00 EUR, znesek 330,00 EUR pa z zneskom 301,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se mladoletni otrok pravdni strank A. A., roj. … 2012 zaupa v vzgojo in varstvo tožnici, da je stalno bivališče otroka na naslovu tožnice, da stiki otroka s tožencem potekajo vsak drug vikend od petka popoldan, ko toženec prevzame otroka ob 18.00 uri na domu tožnice do nedelje do 18.00 ure, ko toženec mladoletnega otroka vrne na dom tožnice, s tem, da se med dopusti stiki otroka s tožencem izvajajo na podlagi sprotnega dogovora med pravdnima strankama. Sodišče je tožencu naložilo, da je dolžan za preživljanje otroka od 15. 9. 2015 do 1. 4. 2016 plačevati preživnino v mesečnem znesku 282,00 EUR, od 1. 4. 2016 dalje pa v višini 330,00 EUR mesečno. Kar je zahtevala tožnica več ali drugače je zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Toženec vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Sodba nima razlogov oziroma so njeni razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožnice, ni pa sledilo izpovedbi toženca in njegovim dokazom. Tožnica živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi starši, priložena dokumentacija glede stanovanjskih stroškov pa se nanaša na starše tožnice.(2) Računi se glasijo na starše tožnice, sodišče pa jih je priznalo v sorazmernem deležu, kot da bi jih plačevala tožnica. Sodišče bi moralo pri teh stroških upoštevati tudi prihodke staršev tožnice, saj se računi glasijo na njih in nato matematično izračunati delež, ki odpade na tožnico v zvezi s plačilom stroškov za stanovanje. Iz listin, ki jih je predložil toženec, izhaja, da mati tožnice opravlja dejavnost – oddajanje turističnih sob. Iz potrdila o plačilu NUSZ za leto 2015 izhaja, da je bilo plačano nadomestilo za objekt, kjer so apartmaji, zato se ta strošek ne sme upoštevati. Tožnica ni natančno navedla, kateri stroški so povezani z oddajanjem apartmajev in kateri stroški so posledica bivanja v hiši. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti pridobiti podatke in natančno raziskati dejansko stanje glede stroškov, ki so povezani z oddajanjem apartmajev in stroški, ki so povezani z bivanjem tožnice v hiši. Dejavnost oddajanja sodb je pred tem opravljala tožnica, zato bi moralo sodišče pridobiti te podatke o višini prihodkov in o plačanih dajatvah, glede na prihodke iz opravljanja dejavnosti. Sodišče ni preverjalo vsebine plačila za zavarovanje premičnin, če morda v to plačilo niso vključene premičnine iz apartmajev. Kredit je bil najet še pred rojstvom otroka. Iz pogodbe izhaja, da je bil del kredita namenjen za poplačilo starega kredita, del pa za adaptacijo stanovanjske hiše. Kot kreditojemalca sta navedena starša tožnice, tožnica pa nastopa le kot solidarni porok. Kredit je bil porabljen za adaptacijo stanovanjskega objekta, torej porabljen je bil za adaptacijo poslovnih prostorov, zato je neutemeljena razlaga sodišča, da tožnica s plačilom mesečnega obroka 270,00 EUR staršem odplačuje posojilo. Iz priloženih dokumentov izhaja, da je bila tožnica na razkošnih počitnicah v Španiji, sodišče prve stopnje pa tudi ni upoštevalo, da tožnica prejema otroški dodatek v višini 51,89 EUR. Zmotna je tudi odločitev glede dodelitve otroka v vzgojo in varstvo tožnici, saj iz izjave toženca na CSD X z dne 21. 7. 2016 izhaja, da je toženec po opravljeni glavni obravnavi podal pripombe glede dodelitve otroka tožnici, o čemer sedaj poteka nov postopek, prav tako pa meni, da se nad otrokom doma izvaja nasilje.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da so si razlogi v medsebojnem nasprotju oziroma da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Prav nasprotno, v sodbi so pregledno, sistematično in podrobno navedena odločilna dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo mesečne potrebe mladoletnega otroka in finančne sposobnosti preživninskih zavezancev. Pritožba zato lahko utemeljeno izpodbija sodbo le zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj sodišče prve stopnje formalnih pomanjkljivosti v postopku ni storilo in sicer ne tistih, ki jih zatrjuje pritožba, kakor tudi ne tistih, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (glej drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Računi za stanovanjske stroške se glasijo na enega izmed staršev tožnice, ki jih je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo kot skupne stroške, saj toženec tudi v pritožbi zatrjuje, da tožnica z otrokom živi s starši v skupnem gospodinjstvu. Zato je logična posledica, da se računi glasijo na enega izmed članov tega gospodinjstva.

7. Sodišče je pritrdilo tožencu, da mati tožnice oddaja turistične sobe v hiši, kjer živi tožnica skupaj z otrokom, pritožba pa zmotno meni, da bi v postopku določitve preživnine sodišče moralo narediti matematični izračun, v kakšnem deležu stanovanjski stroški (elektrika, ogrevanje in podobno) odpadejo na otroka in v kakšnem deležu gre za strošek povezan z oddajanjem sob. Sodišče prve stopnje je že v obrazložitvi sodbe z matematično natančnostjo ugotavljalo obsežne stanovanjske stroške in na ta način sledilo navedbam in dokaznim predlogom pravdnih strank, čeprav končna ocena teh stroškov, kot potrjuje sodna praksa, ni matematični izračun, ampak rezultat ocene, kjer se upoštevajo vsi posamezni stroški, ki so potrebni za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (glej 129.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij(3)) in finančne zmožnosti otrokovih roditeljev (glej prvi odstavek 123. člena ZZZDR).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tudi iz razloga, ker se stanovanjska hiša uporablja za opravljanje dejavnosti turistične oddaje sob, mesečni stanovanjski stroški, ki odpadejo na otroka, ne morejo preseči 150,00 EUR. Opravljanje turistične dejavnosti je zato pritožbeno sodišče upoštevalo pri oceni sprotnih stanovanjskih stroškov, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (elektrika, ogrevanje), kot tudi glede zavarovanja in plačila nadomestila, kot tudi glede plačila kredita, ki je bil namenjen tako ureditvi stanovanjskih razmer tožnice in otroka,(4) kar je potrdil v postopku tudi toženec, kakor tudi staršem tožnice, ki živijo v hiši oziroma dejavnosti, ki jo izvaja tožničina mati z oddajanjem sob, saj je bila s kreditom popravljena tudi streha hiše. Višina mesečne kreditne obveznosti, ki odpade na otroka, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, je previsoka, zato jo je pritožbeno sodišče sorazmerno z ostalimi stroški znižalo. Glede na spremenjeno višino priznanih mesečnih stroškov bivanja za otroka, se izkaže, da predlagani dokaz toženca v pritožbi, da se pridobijo podatki o višini prihodkov tožničine matere iz naslova opravljanja dejavnosti oddajanja sob, ne bi mogel spremeniti vrednosti mesečnih stroškov bivanja, kot jih je kot potrebne otroku priznalo pritožbeno sodišče. Iz teh razlogov v tej zvezi tudi ni odločilen dokaz, ki ga v pritožbi predlaga toženec, da se poleg podatkov tožničine matere, pridobijo tudi podatki o prihodkih, ki jih je ustvarila tožnica v času, ko je sama opravljala dejavnost oddajanja sob. V tem delu so pritožbene navedbe tudi premalo konkretizirane, da bi se pritožbeno sodišče spuščala v oceno, ali so navedeni dohodki tožnice relevantni tudi glede drugih dejstev, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje določilo preživninska bremena roditeljev.

9. Dokazovanje višjih prihodkov toženke z dokazom o počitnicah v Š. ne morejo pripeljati do drugačne odločitve, s tem, da otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskih obveznosti preživninskih zavezancev, kar izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 186/2014, na katero se pritožba sklicuje.

10. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so potrebni mesečni stroški preživljanja otroka 430,00 EUR. Toženec v pritožbi ne izpodbija razdelitve preživninskega bremena med pravdni stranki, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, zato mora toženec plačati mesečno preživnino za obdobje od 15. 9. 2015 do 1. 4. 2016 v višini 258,00 EUR, od 1. 4. 2016 dalje pa v višini 301,00 EUR.

11. Tudi izjava toženca pred CSD in zdravniško potrdilo ne dokazujeta, da je sodišče napačno odločilo o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo tožnici, saj je otrok vseskozi v varstvu in vzgoji pri tožnici, s tožencem je imel (ima) le občasne stike, zato že navedene pavšalne pritožbene navedbe ne vplivajo na pravilno oceno sodišča prve stopnje, ki je otroka dodelilo v vzgojo in varstvo tožnici, ker je takšna odločitev v otrokovo korist. 12. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Toženec je le delno uspel s pritožbo, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, zato pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): Pritožba podrobno navaja račune, ki se glasijo na ime staršev tožnice; podrobneje glej I/1 stran 2 pritožbe.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (4): V tem delu pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju na njih sklicuje, da toženka staršema plačuje kredit, ki je bil porabljen za adaptacijo hiše (glej stran 10 sodbe), zato v tem delu kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe (glej I/3 tč. pritožbena str. 3-4).