Jedro

Tožnik zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, saj vlaga številne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z isto pravdno zadevo, vse zahteve za brezplačno pravno pomoč pa so bile že pravnomočno zavrnjene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.3.2005. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je predmet tega postopka presoja zakonitosti odločbe tožene stranke, pri čemer ugotavlja, da se navedena odločba nanaša na predhodno izdano odločbo o brezplačni pravni pomoči tožene stranke z dne 2.3.2005 ter odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 11.1.2005. Vse zadeve brezplačne pravne pomoči pa se v bistvu nanašajo na postopek, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru oziroma sedaj pred Višjim sodiščem v Mariboru. Sodišče prve stopnje prav tako ugotavlja, da je tožnik zoper vse navedene odločbe vložil tožbe pred Upravnim sodiščem, in sicer zoper odločbo ... v upravnem sporu U 24/2005, zoper odločbo ... pa v upravnem sporu pod opr. št. U 178/2005. Obe tožbi je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeni ter sta odločitvi že postali pravnomočni, in sicer dne 6.4. ter 14.5.2005. Tudi po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna. Pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kakor tudi oblike navedene pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 in 50/2004). Po določbah navedenega zakona mora prosilec kumulativno izpolnjevati finančni in objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Objektivni pogoj, ki je opredeljen v 24. členu ZBPP, je postopkovni pogoj in se nanaša na postopek, za katerega prosilec prosi brezplačno pravno pomoč. Navedeni pogoj opredeljuje okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri presoji, ali bo dodeljena pravna pomoč pripeljala do ugodne rešitve za prosilca. V obravnavanem primeru pa je tožena stranka presodila, da tožnik zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči. Po določbi 2. odstavka 24. člena ZBPP se namreč šteje, da je zadeva nerazumna, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal. Z navedeno ugotovitvijo soglaša tudi sodišče prve stopnje, saj iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da tožnik vlaga številne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z isto zadevo, to je pravdnim postopkom, opr. št. II P 683/2002. Vse zahteve za brezplačno pravno pomoč pa so bile že pravnomočno zavrnjene. Zato po mnenju sodišča prve stopnje gre pri nadaljnjih postopkih za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči. Prav tako pa se tožnik v tem postopku, v katerem izpodbija odločbo, ne more sklicevati na kršitve pravil postopka in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v postopku, ki se je vodil pod opr. št. ....

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožba neutemeljena. Zato jo je zavrnilo.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijano sodbo ponavlja tožbene navedbe in še dodaja: Meni, da ni podan zakonski dejanski stan zlorabe pravice do brezplačne pravne pomoči. Pravdni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, traja že tri leta. Po njegovem mnenju postopek traja predolgo. Zato je želel sprožiti ustrezne postopke, s katerimi bi zavaroval svojo pravico do sojenja v razumnem roku. Ker je pravni laik, je zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi navedenega dejanskega stanja ni mogoče sklepati, da zlorablja pravico do brezplačne pravne pomoči. Njegova prošnja ima namreč tehtne razloge (vsakdo lahko zavaruje svoje ustavne pravice). Zato teh ni mogoče enostavno zavrniti z argumentom, da ni uspel v ostalih prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je sodišče prve stopnje svoje mnenje, da zlorablja pravico do brezplačne pravne pomoči temeljilo na tem, da v ostalih postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni uspel, pri tem pa ni presojalo vsebinske utemeljenosti njegove prošnje, je po njegovem mnenju sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in razveljavi izpodbijano sodbo. Predlaga tudi, da ga pritožbeno sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik zoper navedene odločbe (...) vložil tožbe pred upravnim sodiščem, in sicer zoper odločbo v upravnem sporu pod opr. št. U 24/2005, zoper odločbo pa v upravnem sporu pod opr. št. U 178/2005. Obe tožbi je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeni ter sta odločitvi že postali pravnomočni, in sicer dne 6.4. in 14.5.2005. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Pri tem se tožena stranka utemeljeno sklicuje na določbe 24. člena ZBPP. V zvezi z navedenim dejanskim stanjem pa je utemeljena presoja tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožnik zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, in sicer za zadevo (2. odstavek 24. člena ZBPP), za katero ne bi uporabil pravnih storitev, tudi če bi njegov finančni položaj to omogočal. Taka zadeva se šteje za nerazumno, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči. S tako ugotovitvijo tožene stranke soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj iz ugotovljenega dejanskega stanja, glede na podatke in listine v upravnih spisih, dejansko izhaja, da tožnik vlaga številne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z isto zadevo, to je pravdnim postopkom pod opr. št. ... Vse zahteve za brezplačno pravno pomoč pa so bile že pravnomočno zavrnjene. Zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre pri nadaljnjih postopkih glede istega pravdnega postopka za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se tožnik v tem postopku, v katerem izpodbija odločbo, ne more sklicevati na kršitve pravil postopka in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v postopku, ki se je vodil pod opr. št. ...

Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, saj je o tem odločilo že sodišče prve stopnje (2. točka izreka sodbe in sklepa). Ta odločitev pa velja za celoten upravni spor v tej zadevi.