Jedro

Če za osebo oziroma organ, ki je izvajal pravno pomoč, obveznost vrniti napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč, iz napotnice ne izhaja, je do plačila storitev brezplačne pravne pomoči praviloma upravičena.

Izrek

1.Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v A. št. Bpp ... z dne 7.10.2005 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2.Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo tožeče stranke za odmero stroškov za opravljanje storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe sodišča opr. št. Bpp ... z dne 5.12.2002. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči v 40. členu določa, da je upravičenec oziroma odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, dolžan takoj po končani opravi storitev pravne pomoči napotnico vrniti strokovni službi za brezplačno pravno pomoč skupaj s priloženimi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči. Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne sodišču napotnice v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je pri vpisniku civilnega oddelka sodišča opravila poizvedbe in ugotovila, da je odvetnik (tožeča stranka) prejela sodbo Višjega sodišča v A. v pravdni zadevi opr. št. ... dne 16.12.2004, s tem datumom je bila napotnica opr. št. Bpp ... z dne 5.12.2002 popolna, saj so bile opravljene vse storitve, ki so določene v odločbi sodišča z isto številko istega datuma. Tako je osemdnevni rok za vračilo popolne napotnice in stroškovnika potekel dne 24.12.2004, odvetnik (tožeča stranka) pa je priglasila nagrado in stroške za opravljene odvetniške storitve šele 4.7.2005. Zaradi navedenega sodišče, upoštevaje 5. odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči odvetniku (tožeči stranki) ni priznalo priglašene nagrade.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka v izpodbijanem sklepu zmotno uporabila 40. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, saj navedena določba ne določa, da rok za vložitev napotnice nastopi z zaključkom pravdnega postopka, temveč 1. in 2. odstavek 40. člena določata, da ta rok nastopi, ko je napotnica popolna, to je, ko so k napotnici priloženi vsi stroškovniki, potrdila o oprostitvi stroškov postopka itd. V konkretnem primeru je bil k napotnici priložen stroškovnik šele dne 4.7.2005, takrat je napotnica postala popolna. Tudi sicer zakon o brezplačni pravni pomoči nikjer ne določa, v kakšnem roku je odvetnik dolžan predložiti stroškovnik. Sankcija, določena v 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki določa, da se v primeru zamude osemdnevnega roka šteje, kot da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena, je v konkretnem primeru nepravilno uporabljena in tudi sicer s strani tožene stranke napačno interpretirana ter nesorazmerno naravnana. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, tožena stranka pa ji je dolžna plačati stroške po stroškovniku, vloženem pri toženi stranki dne 4.7.2005 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila, oziroma podrejeno odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje in ji povrne stroške tega postopka, kot jih bo odmerilo sodišče z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise.

Državni pravobranilec je, kot zastopnik javnega interesa, v skladu s 3. odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97, 65/97 in 70/00 - ZUS), prijavil udeležbo v tem postopku.

Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1.1.2007 začel veljati nov zakon o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 - ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona, uporabljajo določbe ZUS, razen izjem, ki so določene v členih 105. do 107. ZUS-1. Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali oseba, ki je na podlagi odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči izvajala brezplačno pravno pomoč (tožeča stranka), upravičena do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi 5. odstavka 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 96/04 -ZBPP - UPB1) oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, te ne vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč saj zanj(o) ta obveznost izhaja iz napotnice. Če torej za osebo oziroma organ, ki je izvajal pravno pomoč, obveznost vrniti napotnico omenjeni službi iz napotnice ne izhaja, je do plačila storitev brezplačne pravne pomoči praviloma upravičena (stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče RS v svojem sklepu I Up 276/2005 z dne 31.3.2005). Iz upravnih spisov, predvsem napotnice št. Bpp ... z dne 15.12.2002 pa izhaja, da je bila le ta izdana upravičenki za brezplačno pravno pomoč za pravdno zadevo pod opr. št. .... V 14. točki navedene napotnice je določeno, da če upravičenec ne vrne napotnice strokovni službi za Bpp v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, se šteje, kot da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Iz naveden napotnice torej izhaja, da v njej ni določena obveznost tožeči stranki, ki je izvajala brezplačno pravno pomoč, vrniti napotnico službi za brezplačno pravno pomoč, zato je tožeča stranka praviloma upravičena do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Ker je torej tožena stranka napačno uporabila 40. člen ZBPP je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep, v skladu s 4. točko 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo, v skladu s 3. odstavkom 64. člena ZUS-1, toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2. izreka: Tožeča stranka je v tožbi sicer uveljavljala povrnitev stroškov postopka. V tožbi pa ni navedla niti katere stroške postopka uveljavlja, niti stroškov opredelila po višini. Glede na navedeno je sodišče njeno zahtevo za povrnitev stroškov tega postopka zavrnilo. O povrnitvi stroškov namreč odloči sodišče na zahtevo stranke, ki mora opredeljeno navesti stroške za katere zahteva povračilo (člen 163/1-2 ZPP v zvezi s členom 16. ZUS).