Jedro

Postopek obnove upravnega postopka poteka v dveh fazah tako, da se najprej odloči o uvedbi obnove postopka, nato pa se o glavni stvari odloča v obnovljenem postopku. Zato o glavni stvari v obnovljenem postopku (izplačevanje nadomestila za čas začasne zadržanosti z dela) ni mogoče odločati, dokler sklep o uvedbi oziroma dovolitvi obnove postopka ne postane pravnomočen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravi odločba toženca št. ... z dne 10. 3. 2009 ter da se tožnici prizna nadomestilo plače iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja za čas od 26. 8. 2005 do 31. 10. 2007. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bila zaposlena kot administratorka v odvetniški pisarni svojega očeta mag. J.J. v .... Dne 27. 3. 1998 jo je na poti iz službe okoli 17. ure napadla in oropala neznana oseba. Zadobila je hude poškodbe. Dne 9. 12. 1999 je Invalidska komisija I. stopnje ugotovila, da je invalid I. kategorije in da je nesposobna za vsako delo. Invalidska pokojnina ji ni bila priznana, ker so ji manjkali trije meseci zaposlitve. Šele dne 22. 10. 2008 je dobila na vpogled izvid Invalidske komisije I. stopnje, iz katerega izhaja, da je glavni razlog za ugotovitev I. kategorije invalidnosti paranoična shizofrenija, podrejen razlog pa poškodba glave. To pa pomeni, da zdravljenje ni moglo biti uspešno zaradi duševne bolezni. Zato bi se moralo upoštevati stanje na dan 9 mesecev pred datum odločanja invalidske komisije I. stopnje, ko je tožnica še imela zadostno delovno dobo za upokojitev. Njeno zdravstveno stanje bi bilo mogoče razlagati le tako, da ko je bila v službi, je bila na robu psihoze, po poškodbi glave pa je zdrsnila v duševno bolezen. Tožnica je že na Evropsko sodišče za človekove pravice vložila pravno sredstvo in sicer, da se ji čas nezaposlenosti od 6. 10. 1994 do 8. 12. 1996 prizna v pokojninsko dobo. Tožnica meni, da je upravičena do invalidske pokojnine in invalidnine. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijano odločbo z dne 10. 3. 2009 odpravi in odloči, da je bila tožnica v obdobju od 26. 8. 2005 do 31. 10. 2007 upravičena do nadomestila plače iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno oziroma je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Sodišče je v postopku preizkusilo, ali je bila izpodbijana dokončna odločba toženca, opr. št. ... z dne 10. 3. 2009 pravilna in zakonita. Z navedeno odločbo je bila potrjena prvostopenjska odločba toženca št. ... z dne 1. 12. 2008, s katero je bilo odločeno, da tožnica v obdobju od 26. 8. 2005 do 31. 10. 2007 ni upravičena do nadomestila plače iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zavezanec J.J. za navedeno obdobje ni upravičen do izplačila nadomestila plače in je dolžan povrniti že izplačano nadomestilo plače v višini 14.510,18 EUR v 15 dneh po dokončnosti zadevne odločbe na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila izdana ob uporabi 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-ZUP-UPB2). Navedeni člen se nanaša na obnovo postopka, torej na izredna pravna sredstva. V obrazložitvi toženec navaja, da je na podlagi dokumentacije, pridobljene s strani imenovane zdravnice zavoda dne 20. 11. 2007 ugotovil, da je bila tožnici z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. ... z dne 14. 12. 1999 priznana I. kategorija invalidnosti oziroma ugotovljena trajna nezmožnost za delo, kar skladno s 119. členom Zakona o delovnih razmerjih pomeni razlog za prekinitev pogodbe o zaposlitvi že po samem zakonu in sicer z dnem pravnomočnosti odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije. Na podlagi navedene ugotovitve je bil skladno s 1. točko 260. člena in 2. odstavkom 268. člena ZUP dne 3. 12. 2007 izdan sklep št....., s katerim se postopek v zadevi uveljavljanja pravice do nadomestila plače za tožnico obnovi po uradni dolžnosti.

ZUP v 2. odstavku 268. člena določa, da pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji. Toženec je že na glavni obravnavi dne 6. 10. 2010 pojasnil, da je bilo o lastnosti tožnice v obveznem zavarovanju že pravnomočno odločeno s sodbo Psp 77/2010 z dne 8. 4. 2010 v zvezi s prvostopenjsko sodbo št. Ps 1821/2008 z dne 8. 12. 2009. Glede sklepa št. ... z dne 16. 1. 2008 in št. ... z dne 3. 12. 2007, s katerima je bila odločeno, da se dovoli obnova postopka, pa je sodišče prve stopnje s sodbo, opr. št. Ps 231/2008 z dne 7. 4. 2007 razsodilo, da se zahteva na odpravo prej citiranih odločb ter da se ne dovoli obnova postopka po uradni dolžnosti v zadevi uveljavljanja pravice do nadomestila plače, zavrne. Vendar pa navedena odločitev še ni postala pravnomočna. Pritožbeno sodišče je namreč s sklepom opr. št. Psp 430/2010 z dne 11. 11. 2010 navedeno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tako toženec v predsodnem postopku, kot tudi sodišče prve stopnje sta odločitev v sporni zadevi glede izplačevanja nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo, oprla na nepravnomočen sklep, da se postopek glede nadomestila obnovi. Postopek po določbah ZUP glede obnove postopka praviloma poteka v dveh fazah, kot to velja tudi za sporni primer. Najprej se s posebnim sklepom odloči o uvedbi obnove postopka, nato pa se o glavni stvari odloča v obnovljenem postopku. Ker je pritožbeno sodišče z že citiranim sklepom št. Psp 430/2010 z dne 11. 11. 2010 sodišču prve stopnje naložilo, da ponovno presodi, ali so obstajali zakonsko določeni razlogi za uvedbo obnove postopka (prva faza postopka), je odločitev o glavni stvari odvisna prav od navedene odločitve, kajti v nasprotnem primeru bi lahko prišlo do stanja, ko bi sodišče v novem postopku npr. ugotovilo, da za uvedbo obnove postopka niso bili izpolnjeni z zakonom določeni razlogi, odločitev o glavni stvari pa bi postala pravnomočna. Ker do sedaj o zakonitosti sklepa o uvedbi obnove postopka še ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče skladno s 355. členom ZPP pritožbi tožnika ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.