Jedro

Tožena stranka ni presojala materialnega (subjektivnega) pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, sicer s pomanjkljivo zakonsko obrazložitvijo, vendar dovolj, da jo sodišče lahko preizkusi, zakaj v obravnavani zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Mariboru zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik želi pravno pomoč za vložitev izrednih pravnih sredstev zaradi izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov zoper delodajalca A. d.d.. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnik vložil tožbo zaradi izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki jo je bilo treba popraviti in dopolniti, ker ni bila primerna za obravnavo. Tožnik tožbe ni popravil in tudi prošnje za brezplačno pravno pomoč ni vložil, zato je bila tožba zavržena. Tožnik je predlagal tudi obnovo postopka, ki je bila zavržena in po pritožbi odločitev potrjena. Tako tožnik nima več nobenih možnosti, da bi sodišče njegovo vlogo obravnavalo v vsebinskem smislu. Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil, da je prošnja tožnika očitno nerazumna, ker je pričakovanje oz. zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zato je prošnjo zavrnil na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v skladu z drugo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

2. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja, zato je vložil laično tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da prejema socialno pomoč. Možnosti za drugo službo še ni, ker so pogoji življenja in dela tako težki, da je ni bilo mogoče opravljati, sicer bi si odvetnika plačal sam. Navaja, da je dne 5. 6. 2020 obiskal Državno odvetništvo na Ptuju, kjer njegovega primera niso hoteli prevzeti in niso navedli pravne podlage. Delovno sodišče, Zunanji oddelek na Ptuju, ki je prevzelo primer, se ni nikdar sklicevalo na prekluzivni rok, ampak je na tožbo odgovorilo. V dokaz je tožnik poslal sklep opr. št. Pd 27/2018, s katerim je bil pozvan, da mora tožbo popraviti. Tožnik navaja, da je zadeva pomembna za njegov ekonomsko-socialni položaj in da se je znašel v socialni stiski, zato predlaga, da sodišče njegovi prošnji ugodi in mu dodeli brezplačno pravno pomoč.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet obravnave je zakonitost in pravilnost odločitve v izpodbijani odločbi, s katero je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev izrednih pravnih sredstev zaradi izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

6. V skladu s 1. členom ZBPP je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po določbi 7. člena tega zakona, pa se brezplačna pravna pomoč med drugim lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred sodišči. 7. Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravni pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno.

8. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 9. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Tožena stranka ni presojala materialnega (subjektivnega) pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi s katerimi utemeljuje, sicer s pomanjkljivo zakonsko obrazložitvijo, vendar dovolj, da jo sodišče lahko preizkusi, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

11. Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijani odločbi kot razlog zavrnitve tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč navedel, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna, ker je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

12. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bila tožniku dne 29. 3. 2018 podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, zoper katero je tožnik vložil tožbo pri Delovnem sodišču v Mariboru, oddelek na Ptuju, ki je tožbo zavrglo. Pritožbo tožnika je drugostopenjsko sodišče, s sklepom z dne 8. 11. 2018, zavrnilo. Tožnik je v postopku, zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, dne 5. 12. 2018 že vložil izredno pravno sredstvo, predlog za obnovo postopka. O tem predlogu je bilo že odločeno, in sicer s sklepom opr. št. Pd 27/2018 z dne 4. 1. 2019 Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju, in sicer je bil predlog za obnovo postopka zavržen in pritožba zavrnjena.

13. Okoliščine, na katere se tožnik sklicuje v tožbi, predvsem, da ne more vložiti izrednega pravnega sredstva, ter da nima pogojev za novo službo, so po mnenju sodišča pravno nepomembne za obravnavano zadevo, saj na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati, glede na dejstvo, da je bilo o predlogu za obnovo postopka že pravnomočno odločeno. Tožnik v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, na katerem je tožena stranka utemeljila izpodbijano odločbo.

14. Izpodbijana odločitev, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožniku in mu ni dodelila brezplačne pravne pomoči, je po presoji sodišča pravilna in zakonita. Tožba se kot neutemeljena zavrne na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi pa niso navedena nobena nova dejstva in novi dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).