Jedro

Ker zaključka sodišča prve stopnje, na podlagi katerega se je sodišče odločilo, da stikov začasno ne bi popolnoma ukinilo, ni mogoče preveriti in o predlogu za ukinitev stikov v izreku odločbe, ni odločeno, je bilo potrebno pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, II N 611/2025 z dne 22. 7. 2025 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II.Pritožbama nasprotnega udeleženca B. B. in predlagateljice A. A. z dne 5. 6. 2025 zoper sklep z dne 22. 4. 2025 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 22. 7. 2025

1.V pritožbi z dne 22. 7. 2025 predlagateljica izpodbija odločitev sodišča, s katero je delno ugodilo njenemu ugovoru z dne 5. 6. 2025 zoper sklep o začasni odredbi z dne 22. 4. 2025 in odločitev, da tudi po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, da stiki med otrokoma in njunim očetom B. B. od 1. 9. 2025 dalje začasno potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, enkrat mesečno, v trajanju ene ure in da stiki potekajo tudi v obliki telefonskih pogovorov kadar za to podata pobudo otroka. Začasna odredba velja v delu, ki se nanaša na stike pod nadzorom največ devet mesecev, v ostalem pa do pravnomočnega zaključka sodnega postopka.

2.V obrazložitvi pritožbe navaja, da je izpodbijana odločitev sodišča v nasprotju z načelom največje koristi otrok in ustaljeno sodno prakso. Čeprav je sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa večkrat ugotovilo, da je oče v daljšem časovnem obdobju izvajal nasilje tako nad materjo kot otrokoma in opisalo travmatičen dogodek 9. 2. 2025, sodišče ni dalo zadostne teže dejstvu, da je deček zaradi stiske na stikih bruhal, da so strokovni delavci na Centru za socialno delo zaznali, da se mu trese glas kadar opisuje travmatične dogodke z očetom. Sodišče je popolnoma prezrlo, da je oče psihično zlorabil hčerko, ko je od nje zahteval, da skrbi za invalida, ga preoblači in skrbi za njegovo hrano, čeprav takšnega bremena ni bila sposobna nositi, med tem ko je bil oče večina časa odsoten od doma. Hčerka je namesto, da bi obiskovala šolo morala skrbeti za invalida, ki je bil po vrhu vsega še obsojen zaradi zlorabe prostitucije. V takšnih okoliščinah bi sodišče moralo spoštovati voljo otrok, ki jo podpira tudi mnenje Centra za socialno delo in začasno prekiniti stike z očetom, da se otroka psihično stabilizirata, oče pa si v tem času poišče strokovno pomoč in uredi življenjske razmere. Sodišče je pri tehtanju med pravico starša do stikov in koristjo otrok neutemeljeno dalo prednost pravici starša do stikov.

3.Pritožba predlagateljice zoper sklep z dne 22. 7. 2025 je utemeljena.

4.Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Če določbe ZIZ odgovora na kakšno procesno vprašanje ne dajejo, se po 15. členu ZIZ smiselno uporabijo tudi določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5.Konkretni postopek za izdajo začasne odredbe je sprožila predlagateljica, ko je 29. 1. 2024 na sodišče vložila predlog za izdajo začasne odredbe, na podlagi katerega naj sodišče začasno ukine stike med otrokoma in njunim očetom B. B. Mati A. A. je bila predlagateljica začasne odredbe, torej upnica v smislu določil ZIZ, zato sodišče ni imelo pravne podlage, da obravnava njen ugovor zoper sklep o začasni odredbi. Zato je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, ker iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, katero odločitev naj bi sodišče sprejelo po uradni dolžnosti in katero kot posledico zmotne uporabe določil ZIZ, v zvezi z obravnavo ugovora predlagateljice, ki v postopku takšnega pravnega sredstva sploh nima. Sodišče je tako zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker njegove odločitve ni mogoče preizkusiti. Zato je bilo potrebno pritožbi predlagateljice v celoti ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 22. 4. 2025

1.V sklepu 22. 4. 2025 je sodišče odločilo, da predlogu A. A. za izdajo začasne odredbe z dne 8. 3. 2025 delno ugodi in tudi po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, da od izdaje sklepa dalje stiki med otrokoma in njunim očetom potekajo pod nadzorom centra za socialno delo, enkrat tedensko, po eno uro in da se fizični in telefonski stiki začasno ukinejo.

2.Odločitev sodišča o delni zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe s pritožbo, ki jo je napačno imenovala ugovor, izpodbija predlagateljica. Vztraja, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti njenemu predlogu in začasno ukiniti stike med otrokoma in njunim očetom. Poudarja, da sodišče ni ustrezno ovrednotilo čustvene stiske otrok in njuno potrebo po začasni popolni prekinitvi stikov. Opisuje okoliščine v katerih sta otroka 9. 2. 2025 utrpela hud psihični pretres. Oče otroke psihično in čustveno zlorablja ter zanemarja. Od dvanajstletne hčerke je zahteval, da je negovalka neznane odrasle osebe moškega spola, ki je zaradi invalidnosti nepokretna, kar vse močno presega razvojne sposobnosti deklice in jo psihično močno obremenjuje. Tudi strokovni delavci na šoli in centru za socialno delo so potrdili, da so vedenjske težave pri obeh otrocih posledica pritiskov, ki ju nanju izvaja oče. Odvisnost od alkohola in dolgoletno nasilje bi morali zadoščati za popolno prekinitev stikov z očetom. Zato bi sodišče moralo upoštevati izraženo voljo otrok, ki si stikov z očetom ne želita, saj ju je ob njegovi navzočnosti strah za lastno varnost in integriteto. Da je deklica v stiski so na šoli zaznali, ko se je samopoškodovala, kar vse je bilo povezano z obiski očeta. Prisilno izvajanje stikov za otroka v teh okoliščinah pomeni dodatno travmatično izkušnjo in samo povečuje njune hude čustvene in psihološke stiske.

3.Nasprotni udeleženec izpodbija sklep iz vseh razlogov po 338. členu ZPP in zahteva tudi stike preko drugih medijev kot so telefon in video klici, messenger in Viber, najmanj dvakrat tedensko. Stike pod nadzorom naj sodišče skrajša na največ tri mesece.

4.Pritožbi sta utemeljeni.

5.Predlagateljica mati A. A. je 8. 3. 2025 vložila predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi katere naj se stiki med očetom in otrokoma začasno prekinejo. Sodišče je v sklepu z dne 22. 4. 2025 sklenilo, da predlogu za izdajo začasne odredbe delno ugodi, a v izreku odločitve o začasni ukinitvi stikov ni.

6.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o izvajanju stikov, pa četudi pod nadzorom se, predno bo odločeno o predlogu za ukinitev stikov, pokaže kot preuranjena in neprepričljiva, pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca pa kot utemeljeni in jima je potrebno ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v nov postopek.

7.Otroka na travmatičen način odklanjata stike z očetom, kar je posledica očetovega ravnanja. To potrjuje tako mnenje Centra za socialno delo kot njuna izpovedba na Centru za socialno delo in pred sodnico. 12-letna deklica in 10-letni deček pa sta dovolj stara, da sama izrazita svoje stališče in ga je potrebno upoštevati. K temu sodišče zavezuje tudi konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic. Dolgoletno nasilje, ki ga je v družinskem krogu izvajal oče in se je nadaljevalo tudi na stikih z otrokoma, pri njima vzbuja stisko, ki jo izražata s strahom pred očetom, saj ne vesta kaj bo še storil v bodoče in doslej še nista dobila priložnosti, da bi predelala dolgoletne travmatične izkušnje. Na očetovi strani pa ni nikakršnih indicev, ki bi kazali, da je pripravljen karkoli narediti, da bi bilo njegovo obnašanje bolj družbeno sprejemljivo, zato se pritožbenemu sodišču zastavlja vprašanje, katere okoliščine je imelo v mislih sodišče prve stopnje, ki kažejo na potencialno izboljšanje razmer na strani očeta, kar bi edino lahko zagotovilo dolgoročnost korist za otroke.

8.Ker zaključka sodišča prve stopnje, na podlagi katerega se je sodišče odločilo, da stikov začasno ne bi popolnoma ukinilo, ni mogoče preveriti in o predlogu za ukinitev stikov v izreku odločbe, ni odločeno, je bilo potrebno pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9.Sodišče se bo moralo v ponovljenem postopku opredeliti ali dvomi v pristnost volje obeh otrok, ki stike odklanjata in v čem vidi korist za otroke, če ju bo prisililo oditi na stik, ne da bi pred tem predelala travmatske vsebine povezane z očetovim ravnanjem in se nato sama odločila, kdaj bosta ponovno vzpostavila stik z očetom. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o izvajanju stikov pa četudi pod nadzorom, se zato pokaže kot neprepričljiva, pritožbi pa utemeljeni in jima je potrebno ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, da odpravi absolutne bistvene kršitve postopka na katere je opozorjeno v obrazložitvi zgoraj (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).