Up-297/99

4. 7. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 4. junija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Kp 357/99 z dne 13. 10. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Celju zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegovih zahtev za varstvo zakonitosti kot nedovoljenih. Pritožnik navaja, da sta mu bili z izpodbijanim sklepom kršeni pravici iz 14. in 25. člena Ustave ter določbi 43. in 44. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Kršitve utemeljuje z navedbo, da je pri odločanju sodeloval višji državni tožilec B. B., zoper katerega naj bi bil pritožnik podal zahtevo za izločitev.

2.Glede zatrjevanih kršitev ZKP se Ustavno sodišče sklicuje na svoje že večkrat sprejeto stališče, da ni inštanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku in da ni pristojno presojati pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up- 103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118). Pritožnik ni izkazal, da bi bila izpodbijana odločitev takšna.

3.Institut izločitve sodnikov (III. poglavje ZKP) je namenjen zagotovitvi pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave, ki je nujna za zagotovitev poštenega sojenja, katerega sestavni del so še pravice iz 22. člena (ki daje obdolžencu v kazenskem postopku enak pravni položaj kot ga ima tožilec) in pravna jamstva iz 29. člena Ustave. V 44. členu je ZKP uveljavil zahtevo po izločitvi tudi za državne tožilce in druge osebe, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Smisel te zahteve je v tem, naj pri sojenju ne sodelujejo osebe, pri katerih so podane okoliščine, ki vzbujajo upravičen dvom, da ne bodo mogle ravnati objektivno in nepristransko. Pritožnik ne navaja nobene takšne okoliščine. Zgolj to, da je v postopku sodeloval tožilec, katerega izločitev je bila predlagana, ne da bi pritožnik izkazal obstoj okoliščin, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranskost in s tem v poštenost postopka, še ne utemeljuje kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave kot tudi ne pravic iz 14. in 25. člena Ustave.

4.Ker kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin očitno ni podana, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer