Jedro

Pri konkretni odločitvi o stroških postopka gre za odločitev o glavni stvari (stroški za izvršitev nadomestnega dejanja). Zato je sodišče dolžniku s tem, ko mu pred izdajo sklepa ni omogočilo, da bi se opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, da je dolžan upnikoma v roku 8 dni povrniti njune nadaljnje izvršilne stroške v znesku 2.240,21 EUR.

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sklep v celoti neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče se namreč sklicuje na specificiran stroškovnik, ki ga dolžnik nikoli ni prejel, zato nanj tudi ne more odgovarjati. Odmerjeni stroški niso bili potrebni za izvršbo, prav tako so glede na zahtevana dela nesorazmerni. Poleg tega je lastnik nepremičnine v nadaljevanju vzpostavil stanje iz pravnomočne sodne odločbe. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep v celoti razveljavi, posledično pa upnikoma naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oz. naj sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upnika v odgovoru na pritožbo nasprotujeta pritožbenim razlogom in predlagata zavrnitev pritožbe ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo v plačilo dolžniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom upnikoma kot nadaljnje izvršilne stroške priznalo nagrado in stroške za (delno) opravljeno izvršilno dejanje izvršiteljice dne 25. 4. 2013. Upnika sta navedene stroške priglasila v vlogi z dne 3. 6. 2013, dokazilo za njihovo plačilo izvršiteljici pa sta predložila v vlogi z dne 6. 6. 2013. 6. Kot v pritožbi pravilno izpostavlja dolžnik, mu stroškovnik, na podlagi katerega so bili upnikoma priznani stroški v izpodbijanem sklepu, do predmetne odločitve višjega sodišča še ni bil vročen. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje sicer dalo odredbo za vročitev vloge upnikov z dne 3. 6. 2013 dolžniku, vendar pa dejanska vročitev navedene vloge dolžniku iz spisa ne izhaja (le vročitev izpodbijanega sklepa). Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da bi mu moralo sodišče prve stopnje vročiti navedeno vlogo upnikov, višje sodišče pa ugotavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje to storiti že pred izdajo izpodbijanega sklepa.

7. V konkretnem primeru gre namreč za priznanje stroškov, ki so upnikoma nastali s tem, ko je izvršiteljica delno opravila dejanja, ki bi jih po izvršilnem naslovu moral izvesti dolžnik (tretji odstavek 225. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Ker gre pri odločitvi o navedenih stroških postopka za odločitev o glavni stvari (ne pa le za postransko odločitev o stroških), je sodišče prve stopnje s tem, ko dolžniku ni omogočilo, da bi se pred izdajo izpodbijanega sklepa opredelil glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, prekršilo pravico do izjave v postopku. S tem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena ZIZ (prim. odločba Ustavnega sodišča RS Up-419/10 z dne 2. 12. 2010), zaradi česar je višje sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), posledično pa utemeljenosti ostalih uveljavljenih pritožbenih očitkov ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pred ponovno odločitvijo o nadaljnjih izvršilnih stroških upnikov dolžniku vroči vlogi upnikov z dne 3. 6. 2013 in 6. 6. 2013, da se bo dolžnik imel možnost opredeliti glede upravičenosti upnikov do povračila navedenih stroškov, svojo novo odločitev o stroških pa naj sodišče prve stopnje v novem postopku obrazloži bolj podrobno, ob tem pa upošteva tudi, da pravilno pravno podlago za odločanje o navedenih stroških predstavljajo določila 225. člena ZIZ o izvršbi za uveljavitev nadomestne nedenarne terjatve, ne pa splošne določbe o stroških izvršilnega postopka (t.j. določila 38. člena ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).