Jedro

Toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, zato sta pravdni stranki v ta namen sklenili sodno poravnavo, s katero se je toženka zavezala tožeči stranki vrniti dolgovani znesek v 12 mesečnih obrokih. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar. Prav tako do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na fakulteti, za katerega ji je bila dodeljena štipendija. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke na vrnitev izplačane štipendije utemeljen.

S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. Zato ni mogoče uporabiti instituta o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju, saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 2.009,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2012 dalje do plačila, vse v 15 dneh, v izogib izvršbi (I. tč. izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 49,50 EUR v 15 dneh in pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je v letu 2005 rodila nedonošenega sina, ki je imel veliko zdravstvenih težav, zaradi česar ni mogla pravočasno nadaljevati in končati študija. Nadalje navaja, da je mati samohranilka z zelo nizkimi dohodki, ki je bila zaposlena v A. d.o.o. za minimalno plačo do 21. 10. 2010, nato pa je šlo podjetje v stečaj in zapadlih plač še ni prejela. Sedaj je zaposlena kot strežnica po programu ..., ker je težje zaposljiva. Prejema 625,00 EUR bruto plače, je socialno ogrožena in ne more vrniti dolga. Prosi za odpis dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo, kar pa ni vplivalo na pravilnost odločitve. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena poravnava dne 23. 2. 2004, dne 5. 5. 2008 pa še Aneks k tej poravnavi. Tako veljavnost kot vsebina teh dveh aktov med pravdnima strankama ni sporna. Poravnava je bila sklenjena v posledici tega, ker toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe in se je s poravnavo zavezala vrniti dolgovani znesek v višini 481.665,00 SIT v 12 mesečnih obrokih s tem, da je prvi obrok v višini 40.136,00 SIT zapadel v plačilo do 25. 9. 2004, ostali obroki po 40.139,00 SIT pa do vsakega 25. dne v naslednjih mesecih, zadnji obrok je zapadel v plačilo 25. 8. 2005. Po aneksu k poravnavi je bila toženka zavezana vrniti dolgovani znesek v višini 2.009,96 EUR v 12 mesečnih obrokih s tem, da je prvi obrok v višini 167,46 EUR zapadel v plačilo do 25. 10. 2008, ostali obroki po 167,50 EUR pa do vsakega 25. dne v naslednjih mesecih, zadnji obrok je zapadel v plačilo 25. 9. 2009. Toženka po sklenjeni poravnavi, ki jo je podpisala in je ni izpodbijala, ni poravnala ničesar, do dneva glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni dokončala študija oz. zadnjega letnika na Fakulteti B., za katerega ji je bila dodeljena štipendija.

Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami) v členih od 1050 do 1059 določa institut poravnave, ki je pravilna pravna podlaga v predmetni zadevi glede uporabe materialnega prava. Poravnava je dvostranski pravni posel (pogodba) o spremembi spornega ali negotovega pravnega razmerja. Podlaga poravnave je v odpravi spora oz. negotovosti. S poravnavo se praviloma opravi sprememba obveznosti, dopustna je o vsakem pravnem razmerju, ki ga sestavljajo pravice, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo. S poravnavo med strankama nastanejo nove pravice in obveznosti - torej novo pravno razmerje, ki je v vsakem primeru obligacijsko, ne glede na predmet prvotnega spornega pravnega razmerja, ki je bilo urejeno s poravnavo. V okviru navedenega torej ni mogoče slediti pritožbenim navedbam o možnosti odpisa dolga po 51. členu Zakona o štipendiranju (ZŠtip, Ur. l. RS, št. 59/2007 s spremembami), saj navedeni zakon ne predstavlja materialnopravne podlage v konkretni zadevi. Zato tudi niso relevantne pritožbene navedbe o tem, da je toženka skušala realizirati študij, vendar v danih okoliščinah iz razlogov, na katere ni mogla vplivati, ni uspela, niti niso pomembne pritožbene navedbe o toženkinem socialnem stanju.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.