14. 12. 2006

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 14. decembra 2006

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Postaje prometne policije Ljubljana št. 175/11-495525-2006/51979 z dne 30. 1. 2006, je pristojna Postaja prometne policije v Ljubljani.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Postaja prometne policije Ljubljana je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po sedmem odstavku 26. člena v zvezi z 234. členom Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu. Navedlo je, da niso podani razlogi iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki bi utemeljevali odločanje v rednem postopku. Dogodka, ki izhaja iz obdolžilnega predloga, naj ne bi bilo mogoče obravnavati kot prometne nesreče I. kategorije, saj naj bi materialna škoda nastala le storilcu prekrška. Po mnenju sodišča so glede na navedeno izpolnjeni pogoji za izvedbo hitrega postopka v skladu z 52. členom ZP-1.

3.Postaja prometne policije Ljubljana je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem v Ljubljani. V zahtevi med drugim navaja, da v danem primeru hitri postopek ni dovoljen, saj je v prometni nesreči nastala materialna škoda na vozilu, ki ni last obdolženca. Zato naj bi bilo za postopek o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.Iz predloga Postaje prometne policije Ljubljana za odločitev v sporu glede pristojnosti je razvidno, da zavrača pristojnost za odločanje v obravnavani zadevi, ker se ne strinja s stališčem Okrajnega sodišča v Ljubljani, da dogodka iz obdolžilnega predloga ni mogoče obravnavati kot prometne nesreče I. kategorije.

6.Po določbah tedaj veljavnega 52. člena ZP-1 in prvega odstavka 235. člena ZVCP-1, ki se še vedno uporabljata za razmejitev pristojnosti za odločanje o prekrških, storjenih do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 40/06 – ZP-1C), je za izvedbo postopka o prekršku po sedmem odstavku 26. člena ZVCP-1 pristojen prekrškovni organ, za izvedbo postopka o prekršku po prvem in drugem odstavku 234. člena ZVCP-1 pa okrajno sodišče. Po določbi prvega odstavka 234. člena ZVCP-1 je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo opredeljena kot kvalifikatorna okoliščina, zaradi katere temeljni prekršek ne postane hujši, čeprav je zaradi njega nastala prometna nesreča. Stvarna pristojnost za odločanje o tem prekršku je torej odvisna od odločitve, ali gre pri ravnanju, očitanem obdolžencu, za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo ali ne.

7.Ustavno sodišče je v odločbi št. P-72/05 in U-I-327/05 z dne 23. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 123/06) ugotovilo, da je tretji odstavek 134. člena ZVCP-1 v neskladju z Ustavo, kolikor se uporablja za razmejitev pristojnosti med prekrškovnim organom in okrajnim sodiščem. Hkrati je odločilo, da se do odprave ugotovljenega neskladja za potrebe odločanja glede pristojnosti v zadevah, v katerih postopek o prekršku do objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije še ni bil začet, šteje, da je prometna nesreča z neznatno nevarnostjo tista prometna nesreča, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in ki je povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa.

8.Glede na navedeno je treba ugotoviti, da gre v obravnavani zadevi za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo, saj za temeljni prekršek (ki je v obdolžilnem predlogu očitan obdolžencu), s katerim je bila povzročena prometna nesreča, predpisana samo globa 10.000 tolarjev. Iz obdolžilnega predloga je tudi razvidno, da je zaradi prometne nesreče nastala zgolj materialna škoda drugemu udeležencu prometne nesreče. Ker obdolženemu zaradi povzročitve prometne nesreče z neznatno nevarnostjo ni mogoče izreči niti stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila iz drugega odstavka 234. člena ZVCP-1 (tako že v odločbi P-72/05 in U-I-327/05), je treba ugotoviti, da je obdolžencu mogoče očitati le storitev temeljnega prekrška po sedmem odstavku 26. člena ZVCP-1. Za odločanje o tem prekršku pa je pristojna Postaja prometne policije Ljubljana.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 ─ popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj