Jedro

Tožena stranka (zavod) lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda (55. člen Zakona o zavodih). Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev. Zaradi neobstoja pravnega nasledstva se pomanjkanja sposobnosti biti stranka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnice pravilno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožnice z dne 20. 11. 2018 in odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pomeni prenehanje obveznosti tožene stranke. Podano je nasprotje v obrazložitvi glede odločilnih dejstev, zaradi česar je sodišče prve stopnje storilo kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je zavrženje tožbe mogoče preprečiti z nadaljevanjem oziroma prekinitvijo postopka. Nadaljnji obstoj terjatev upnice do stečajnega dolžnika po njegovem izbrisu ne nasprotuje načelom in namenu stečajnega postopka. Po stališču tožnice z zaključkom stečajnega postopka ne prenehajo obveznosti stečajnega dolžnika, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 6. 2013 in 380. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sodišče bi moralo toženi stranki priznati pravdno sposobnost na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je storilo relativno bistveno kršitev v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve pravil postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bili razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje je glede okoliščin, ki onemogočajo nadaljnjo pravdo, navedlo ustrezne razloge, ki med seboj niso v nasprotju, tako da je odločitev o zavrženju tožbe mogoče preizkusiti.

6. Sodišče prve stopnje je iz podatkov sodnega registra ugotovilo, da je bila tožena stranka 19. 12. 2019 izbrisana iz sodnega registra. Izbris je bil opravljen zaradi zaključka stečajnega postopka po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani St 534/2019 z dne 25. 11. 2019 (377. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nasl. - ZFPPIPP). Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka (76. člen ZPP).

7. Sposobnost biti stranka, torej nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, je ena od temeljnih procesnih predpostavk. Podana mora biti v vseh fazah postopka, na njen obstoj mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).

8. Tožena stranka (zavod) lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda (55. člen Zakona o zavodih, Ur. l. RS, št. 12/91 in nasl.). Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) ne pride v poštev. Zaradi neobstoja pravnega nasledstva se pomanjkanja sposobnosti biti stranka ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče prve stopnje tožbo tožnice pravilno zavrglo.

9. V obravnavanem primeru je ključen neobstoj procesne predpostavke za nadaljevanje postopka in ne (materialnopravno) vprašanje prenehanja obveznosti tožene stranke. Posledično tudi ni relevantno sklicevanje pritožbe na določbo 380. člena ZFPPIPP in na načelno pravno mnenje, sprejeto na seji Vrhovnega sodišča RS 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo (Pravna mnenja I/2013).

10. Po tretjem odstavku 76. člena ZPP lahko sodišče izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi prizna lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku 76. člena ZPP, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Tožnica v postopku na prvi stopnji ni pojasnila okoliščin, ki naj bi narekovale to izjemo, pogoji za uporabo navedene določbe pa tudi sicer niso izpolnjeni. Očitana relativna kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP zato ni podana.

11. Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).