Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, oziroma če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitve pravice oziroma pravnega razmerja pred zapadlostjo dajatvenega zahtevka oziroma če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Tak posebni predpis, ki dopušča ugotovitveno tožbo, je 144. člen ZPPSL, ki pooblašča sodišče, da stranko napoti na pravdo za ugotovitev obstoja (ali neobstoja) določene pravice ali pravnega razmerja.
I. Pritožbi se delno ugodi in se 3. točka izreka delno spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.562,12 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni.
Pritožba se v delu zoper 1. točko izpodbijanega sklepa zavrže. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka potrdi.
II. Druga tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek proti prvi toženi stranki K., d.o.o., - v stečaju (1. točka izreka). Zavrglo je tožbo zoper drugo toženo stranko J. (2. točka izreka). Pravdnima strankama je naložilo, da nosita vsaka svoje pravdne stroške (3. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep je vložila pritožbo druga tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da spremeni 3. točko izpodbijanega sklepa in drugi toženi stranki dosodi njene pravdne stroške.
3. Pritožba je delno utemeljena v delu glede odločitve o pravdnih stroških. V ostalem je pritožba delno nedovoljena, delno pa neutemeljena.
Relevantno dejansko stanje
4. Iz dejanskih ugotovitev v tem sporu izhaja, da je upnik E., d.d., - v stečaju (tožeča stranka v tem sporu) v stečajnem postopku nad dolžnikom K., d.o.o., - v stečaju (prva tožena stranka v tem sporu) prijavil terjatev v višini 65.665,62 EUR. Terjatev sta v stečajnem postopku prerekala stečajni upravitelj (v višini 14.180,81 EUR) ter stečajni upnik J., GmbH (v celoti). Na podlagi napotitvenega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St. 155/07/28-1 z dne 20. 06. 2008 (nadalje: sklep z dne 20. 06. 2008) je tožeča stranka vložila tožbo za ugotovitev obstoja terjatve proti toženima strankama v tem sporu. Sklep z dne 20. 06. 2008 je bil nato razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 46/2008 z dne 11. 09. 2008 in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek (priloga A11).
5. V novem postopku je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom St 1149/2008 z dne 27. 11. 2008 (nadalje: sklep z dne 27. 11. 2008, priloga A 12) odločilo, da se na postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 9.683,75 EUR napoti stečajnega upnika E., d.d., - v stečaju (2. točka izreka), stečajnega upravitelja je napotilo na postopek za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve glede zneska 4.497,06 EUR (3. točka izreka) ter stečajnega upnika J., GmbH, na začetek postopka za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v višini 55.981,87 EUR (4. točka izreka). Tožeča stranka je umaknila tožbo zoper toženi stranki, s čimer se je prva tožena stranka strinjala, druga tožena stranka pa ne.
Pravna podlaga
6. Pravno podlago za odločitev o tožbenemu zahtevku predstavljajo določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), saj se je stečajni postopek nad upnikom E., d.d., - v stečaju začel pred 1. oktobrom 2008 (495. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; ZFPPIPP) in določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
O pritožbi proti odločitvi o ustavitvi postopka zoper K., d.o.o., - v stečaju
7. Poleg splošnih procesnih predpostavk morajo biti za dopustnost pritožbe izpolnjene še posebne pritožbene procesne predpostavke, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi, da katera od njih ni podana, pritožbo zavrže. Med pogoje za dopustnost pritožbe sodi tudi legitimacija za vložitev pritožbe. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP).
8. Do pritožbe so upravičene zgolj tiste osebe, na katere se izpodbijana odločba (oziroma njen del) neposredno nanaša, torej tisti, ki so neposredno prizadeti z učinki njene pravnomočnosti. Poleg njih so do pritožbe upravičeni še njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki pa so legitimirani za vložitev pritožbe samo zaradi uresničevanja pravice do pritožbe oseb, ki jim ta pravica izvirno pripada (1).
9. V konkretnem primeru to pomeni, da druga tožena stranka nima pritožbene legitimacije za vložitev pritožbe zoper 1. točko izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na prvo toženo stranko K., d.o.o., - v stečaju. Zaradi navedenega je potrebno pritožbo druge tožene stranke v delu zoper 1. točko izreka zavreči (352. člen ZPP).
O pritožbi proti odločitvi o zavrženju tožbe zoper J. 10. Kot je razvidno iz povzetega relevantnega dejanskega stanja, je bil sklep z dne 20. 06. 2008 v pritožbenem postopku v celoti razveljavljen. S sklepom z dne 27. 11. 2008 pa tožeča stranka ni bila napotena da začne postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve zoper drugo toženo stranko J., kot fizično osebo, temveč da vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 9.683,75 EUR zoper stečajnega upravitelja in upnika J., GmbH, torej zoper odvetniško družbo kot pravno osebo.
11. Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, oziroma če ima tožeča stranka pravno korist od ugotovitve pravice oziroma pravnega razmerja pred zapadlostjo dajatvenega zahtevka oziroma če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tak posebni predpis, ki dopušča ugotovitveno tožbo je 144. člen ZPPSL, ki pooblašča sodišče, da stranko napoti na pravdo za ugotovitev obstoja (ali neobstoja) določene pravice ali pravnega razmerja.
12. Ker tožeča stranka ni bila napotena, da vloži ugotovitveno tožbo zoper drugo toženo stranko je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za vodenje tega spora zoper drugo toženo stranko. Zato je sodišče prve stopnje tožbo zoper drugo toženo stranko pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).
13. Ker pritožba ni utemeljena, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo druge tožene v delu zoper 2. točko izreka zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
O pritožbi zoper odločitev o pravdnih stroških
14. Pač pa je utemeljena pritožba v delu zoper odločitev o pravdnih stroških. S stališča druge tožene stranke je pomenil sklep o zavrženju tožbe njen uspeh v pravdi. V takem primeru glede odločitve o pravdnih stroških ni bistvena okoliščina, ali je imela tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo pravni interes. Tudi če se izkaže, da zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, tega nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla (2). Zato je treba pri odločanju o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje uporabiti temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov, to je načelo uspeha v pravdi iz 154. člena ZPP.
15. Pritožba druge tožene stranke zoper odločitev o pravdnih stroških v 3. točki izreka je torej delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato odmerilo pravdne stroške druge tožene stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje in ji priznalo stroške odgovora na tožbo 1.100 točk (1. tč. Tar. št. 19) ter zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo 1.100 točk (1. tč. Tar. št. 20), 20 točk za odsotnost iz pisarne (4. odstavek 7. člena ZodvT) ter 20 točk poročila stranki (4. tč. Tar. št. 39), torej skupaj 2.240 točk, kar znaša (ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR) 1.028,16 EUR, nadalje 20% DDV in sodno takso za sodbo 328,33 EUR, skupaj 1.562,12 EUR. Navedeni znesek je dolžna tožeča stranka drugi toženi stranki povrniti v roku 15 dni. Drugih priglašenih pravdnih stroškov sodišče drugi toženi stranki ni priznalo, saj so že zajeta v opravilih, za katere so bili tožeči stranki priznani pravdni stroški.
O pritožbenih stroških
16. Pritožbeno sodišče je odločalo tudi o stroških pritožbenega postopka in o njih odločilo v skladu s tretjim odstavkom 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Druga tožena stranka je s pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v celoti, uspela pa je s sorazmerno majhnim delom zahtevka (glede pravdnih stroškov), zaradi česar niso nastali posebni stroški. Zato je sklenilo, da mora druga tožena stranka sama nositi svoje stroške za pritožbo.
(1) Primerjaj Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Vesna Rijavec, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS – GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 350).
(2) Primerjaj Lojze Ude, Nina Betetto, Aleš Galič, Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS – GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 30).