Jedro

Ne drži, da bi morala Finančna uprava RS preveriti ali so „ustrezne kapacitete, na osnovi katerih bi bile možnosti priključitve navedenega zemljišča na javno komunalno infrastrukturo, dostopne tožeči stranki pod enakimi pogoji brez nesorazmerno velikih stroškov komunalnega opremljanja“. Poskrbljeno mora biti za možnost izvedbe priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Z drugimi besedami, bližina stavbe in zemljišča, ki imajo priključke na javno komunalno opremo, pomeni, da je priključitev na našteto infrastrukturo uresničljiva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Upravni postopek**

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: Finančna uprava) je tožeči stranki odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Domžale v višini 340,86 EUR. Del te vsote, 199,87 EUR, je predstavljalo nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, parcelna številka 1660 katastrske občine ... Lastnica je tožeča stranka.

**Navedbe strank v upravnem sporu**

2. Zoper del odločbe, s katero je bilo tožeči stranki odmerjeno nadomestilo za opisano nezazidano stavbno zemljišče, je slednja vložila tožbo v upravnem sporu. Prepričana je, da so bili podatki, na katere je Finančna uprava oprla svojo določitev, pomanjkljivi. Dejanska možnost priključitve na komunalno infrastrukturo ne zadostuje; potrebno bi bilo oceniti stroške zanjo. Finančna uprava pa ni ugotovila ali obstajajo ustrezne kapacitete, da bi se njeno zemljišče priključilo na javno komunalno infrastrukturo brez nesorazmerno velikih stroškov. To sicer lahko presodijo le ustrezne službe. Posledično dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno.

3. Tožena stranka se na tožbo ni odzvala.

**Sojenje po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali je bilo nadomestilo za nezazidano zemljišče tožeči stranki pravilno odmerjeno. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Ne odpirajo se (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, niti ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da o zadevi presodi sodnica posameznica (sklep z dne 13. 10. 2022).

**Sojenje brez glavne obravnave**

6. S soglasjem strank je sodišče odločilo na podlagi njunih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Slednji so se namreč odpovedale (listovni številki spisa 21 in 23; drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**Dokazni postopek**

7. Sodišče je prebralo vse listine, ki so jih stranke izročile (priloge A1 do A2 in upravni spis številka 4224-6127/2019). Drugih dokaznih predlogov niso imele.

**K izreku**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Finančna uprava je za leto 2019 odmerila nadomestilo v znesku 199,87 EUR za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča parcelna številka 1660 katastrske občine ... To vsoto je v plačilo naložila tožeči stranki, ki je lastnica te nepremičnine.

10. Zakon o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju: ZSZ3) ureja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. To se plačuje na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem (drugi odstavek 58. člena ZSZ). Področje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, opredeli občinski svet (tretji odstavek 58. člena ZSZ).

11. Za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje nadomestilo od površine tega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje (prvi odstavek 60. člena ZSZ). Plačati ga mora neposredni uporabnik zemljišča (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik; prvi odstavek 62. člena ZSZ). Določi ga občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke (drugi odstavek 62. člena ZSZ).

12. Občinski svet Občine Domžale je 29. 5. 2002 sprejel Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Domžale (v nadaljevanju: Odlok4). Ta predpisuje območja, kjer se plačuje nadomestilo (2. člen Odloka), merila za višino nadomestila5 (4. člen Odloka) in njegov izračun (IV. poglavje Odloka).

13. Nezazidana stavbna zemljišča so po Odloku tista zemljišča, za katera prostorski izvedbeni akt dopušča gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb. Zanje se upošteva namembnost, opredeljena s prostorskim izvedbenim aktom (drugi odstavek 7. člena Odloka). Zavezanec za plačilo nadomestila po Odloku je neposredni uporabnik zemljišča (lastnik, najemnik, zakupnik ali drug posestnik). Če neposrednega uporabnika ni mogoče določiti, je nadomestilo dolžan poravnati lastnik zemljišča (9. člen Odloka).

14. Višina nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče se izračuna po naslednji formuli: Nadomestilo = površina nezazidanega stavbnega zemljišča v m² x koeficient za območja x vrednost točke za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče (prvi odstavek 11. člena Odloka). Pri tem se uporabijo uradni podatki in evidence (prvi odstavek 13. člena Odloka).

15. Po tem Odloku se še šteje, da je stavbno zemljišče opremljeno z individualno komunalno opremo, če obstaja dejanska možnost priključitve objekta nanjo (zadnji odstavek 5. člena Odloka). Enako pravilo je mogoče zaslediti v četrtem odstavku 218.b člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-16).7 Med drugim je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo zemljišča urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.8

16. Za oba predpisa torej velja, da mora obstajati dejanska možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja. Gre za možnost dejanske uresničitve in ne za priključitev „_brez večjih stroškov_“, kot zmotno meni tožeča stranka. Tako stališče predstavlja ustaljeno sodno prakso (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, 1. točka izreka in 13. točka obrazložitve ter odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 208/2017 z dne 30. 8. 2017, 7. točka, X Ips 203/2017 z dne 30. 8. 2017, 7. točka in X Ips 214/2013 z dne 27. 2. 2014, 10. točka).

17. Tako ne drži, da bi morala Finančna uprava preveriti ali so „_ustrezne kapacitete na osnovi katerih bi bile možnosti priključitve navedenega zemljišča na javno komunalno infrastrukturo dostopne tožeči stranki pod enakimi pogoji brez nesorazmerno velikih stroškov komunalnega opremljanja_“. Kot že poudarjeno, poskrbljeno mora biti za možnost izvedbe priključkov na javno komunalno infrastrukturo.9 Z drugimi besedami, bližina stavbe in zemljišča, ki imajo priključke na javno komunalno opremo, pomeni, da je priključitev na našteto infrastrukturo uresničljiva.10

18. Po Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale (v nadaljevanju: OPN11) je namenska raba zemljišča parcelna številka 1660 katastrske občine ... stavbno zemljišče.12 To dejstvo je tožeča stranka tudi priznala v svoji vlogi z dne 14. 2. 2020. Na njem je torej dopustna gradnja (druga alineja prvega odstavka 218.b člena ZGO-1). Ker sodi v II. območje, kjer se po Odloku plačuje nadomestilo (tretji odstavek 2. člena Odloka v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 218.b člena ZGO-1) in je možno izvesti priključke na komunalno opremo (četrti odstavek 218. člena ZGO-1), je Finančna uprava po zgoraj zapisanem matematičnem izrazu osnovano izračunala nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče tožeče stranke.

19. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 3 Objavljen v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije, številke: 18/1984 z dne 14. 6. 1984, 32/1985 z dne 30. 9. 1985, 33/1989 z dne 11. 10. 1989 in v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 44/1997 z dne 24. 7. 1997 ter odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-105/91-18 z dne 23. 4. 1992. 4 Objavljen v Domžalskem vestniku 9/2002 z dne 20. 6. 2002, 7/2003 z dne 11. 7. 2003, 12/2003 z dne 17. 12. 2003, 15/2004 z dne 22. 11. 2004. 5 Osnovni kriteriji so sicer predpisani že v 61. členu ZSZ. 6 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 47/2004 z dne 30. 4. 2004, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 108/2009 z dne 28. 12. 2009, 57/2012 z dne 27. 7. 2012, 110/2013 z dne 27. 12. 2013, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 61/2017 z dne 2. 11. 2017 ter odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-152/00-23 z dne 25. 9. 2003, U-I-1/03-15 z dne 20. 5. 2004, U-I-150/04-19 z dne 1. 12. 2005, U-I-286/04-46 z dne 26. 10. 2006, U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 in U-I-64/14-20 z dne 24. 11. 2017. 7 To pravilo se uporablja po 3. točki Odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014. 8 Nenazadnje prvi odstavek 149. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list Republike Slovenije, številka 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022) pravi, da je stavbno zemljišče tisto, ki ima urejen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj mogoče izvesti priključke na javno elektroenergetsko omrežje, javno vodovodno omrežje in javno kanalizacijsko omrežje. 9 Glej 16. točko te obrazložitve. 10 Glej 4. stran Odločbe Ministrstva za finance številka DT-499-13-205/2020 z dne 15. 6. 2020. 11 Objavljen v Domžalskem vestniku 10/2018 z dne 26. 9. 2018. 12 Zemljišče sodi v enoto urejanja prostora DO-39, za katero niso predvideni ne podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ne posebni prostorski izvedbeni pogoji. Tako zanj veljajo splošni prostorski izvedbeni pogoji, torej OPN.