Jedro

Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, ki je v tem, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic.

Z odpravo odločbe, s katero je bil Center za socialno delo A. razrešen dolžnosti tožnikovega skrbnika po uradni dolžnosti in za opravljanje skrbništva pooblaščen B. B., je bilo tako ponovno vzpostavljeno skrbniško razmerje med tožnikom in CSD. Zato je tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika nepotreben in ne vpliva na presojo učinkov njegove vloge.

Izrek

Ugotovi se, da tožnikova vloga z dne 3. 5. 2017 nima pravnega učinka revizije.

Obrazložitev

1. Zoper sodbo sodišča prve stopnje, navedeno v uvodu tega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo zoper sklepe o zavrženju tožnikovih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožnik 3. 5. 2017 sam vložil vlogo, poimenovano revizija (v nadaljevanju vloga). V njej je sodišču tudi predlagal, naj mu postavi začasnega zastopnika.

2. Vloga nima pravnega učinka revizije.

3. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. To izhaja iz 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporabljajo za tista vprašanja postopka v upravnem sporu, ki v ZUS-1 niso urejena. V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona.

4. Iz navedb v vlogi in podatkov spisa izhaja, da je tožnik polnoletna oseba, ki mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, s čimer je izgubil tudi pravdno sposobnost (prvi odstavek 77. člena ZPP). Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti, ki je v tem, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Smiselno enako izhaja tudi iz drugega odstavka 81. člena ZPP, ki sodišču nalaga, naj takšni osebi postavi skrbnika, da bo lahko zanjo opravljal pravdna dejanja. Če oseba že ima skrbnika, ravnanje sodišča po navedeni določbi ZPP ni več potrebno in ostane le še dejstvo, da lastna ravnanja osebe ne morejo imeti pravnih posledic.1 Procesna dejanja, ki jih pravdno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo.2

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tožnika pred sodiščem prve stopnje kot skrbnik zastopalo Slovensko združenje za duševno zdravje (ŠENT). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje z odločbo z dne 24. 3. 2017 (priloga A10) v celoti odpravilo odločbo Centra za socialno delo A. (CSD) št. 1221-122/2016/10 z dne 12. 8. 2016, s katero je bil CSD razrešen dolžnosti tožnikovega skrbnika po uradni dolžnosti in za opravljanje skrbništva pooblaščen ŠENT (priloga C1). Z odpravo omenjene odločbe je bilo tako ponovno vzpostavljeno skrbniško razmerje med tožnikom in CSD, zato je tožnikov predlog za postavitev začasnega zastopnika nepotreben in ne vpliva na presojo učinkov njegove vloge. Glede na navedeno Vrhovno sodišče le dodaja, da je bil ŠENT sicer tožnikov skrbnik v času izdaje prvostopenjske sodbe (9. 3. 2017), vendar pa to ni bil več v času, ko mu je bila ta sodba vročena (30. 3. 2017). To pomeni, da tožnikov rok za vložitev revizije sploh še ni začel teči in bo to šele po vročitvi sodbe trenutnemu tožnikovemu skrbniku.

6. Ker vloga pravdno nesposobne osebe ne učinkuje in je ni mogoče obravnavati kot preuranjene, prepozne, nepopolne ali nedovoljene v smislu določb ZUS-1 v povezavi z določbami ZPP, poimenovanje tožnikove vloge za revizijo ne more doseči njene procesne obravnave.3 Vrhovno sodišče je zato ob primerni uporabi tretjega odstavka 128. člena ZPP v povezavi z njegovim 78. členom odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Prim. sklep Vrhovnega sodišča II DoR 341/2015 z dne 7. 1. 2016. 2 Tako A. Galič v: L. Ude et al, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana: GV Založba, Uradni list, 2005, str. 340. 3 V tem smislu tudi sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 273/2015 z dne 13. 1. 2016 in I Up 274/2015, I Up 287/2015 in I Up 298/2015 z dne 27. 1. 2016.