Jedro

Če je odrejen pripor zaradi bojazni, da bi obdolženca vplivala na priče - koluzijska nevarnost, ta priporni razlog odpade čim so zaslišane vse priče pa čeprav preiskava sicer še ni končana. Glede na sovražne odnose, ki trajajo med obdolžencem in oškodovančevo družino že nekaj let, večje število incidentov, ki izhajajo iz odprtih kazenskih postopkov, ter poročil policijske postaje in sodnika za prekrške, je ocena o obstoju ponovitvene nevarnosti povsem sprejemljiva.

Izrek

Pritožbam zagovornika obdolženega M. M. starejšega in obdolženega M.M. mlajšega ter njegovega zagovornika se d e l n o u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se proti obema obdolžencema pripor podaljša, le iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki I. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku.

Obrazložitev

Izvenrazpravni senat prvostopnega sodišča je z navedenim sklepom,na podlagi I. odstavka 205. člena Zakona o kazenskem postopku, proti obema obdolžencema podaljšal pripor za dva meseca, ker preiskava še ni končana,iz pripornih razlogov po členu 201/I točka 2 in 3 Zakona o kazenskem postopku.

Proti takšnemu sklepu sta se pritožila obdolženi M.M. mlajši in njegov zagovornik ter zagovornik obdolženega M.M. starejši, ki je k pritožbi priložil tudi rokopis obdolženca z dne 4. 10. 1999. Vsi grajajo priporni razlog koluzijske nevarnosti, oporekajo pa tudi pripornemu razlogu ponovitvene nevarnosti ter predlagajo odpravo pripora.

Pritožbe so utemeljene le delno.

Pritrditi je stališču pritožnikov, ko oporekajo obstoj koluzijske nevarnosti. Res je namreč, da se je zadeva, glede tega pripornega razloga, po izdaji sklepa spremenila, saj je sodišče dne 6. in 7. 10. 1999 opravilo zaslišanje vseh prič (14) razen priče P., ki pa naj bi izpovedal le o odnosih med obdolženci in oškodovancem, ni pa bil očividec. Dejstvo je tako, da je nevarnost, da bi obdolženca vplivala na priče odpadla, vsled česar je moralo pritožbeno sodišče pritožbam, v tem delu, ugoditi in odpraviti izrek o podaljšanju pripora iz tega pripornega razloga.

Po oceni pritožbenega sodišča pa ni mogoče slediti pritožbenim nakazovanjem, ko napadajo obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Pri tem tudi pritožbeno sodišče sprejema prvostopno oceno, o obstoju utemeljenega suma pri obeh obdolžencih. Da je bil pokojni ustreljen z ravnanjem obdolženega M.M. starejšega ni nobenega dvoma, na aktivno udeležbo obdolženega M.M. mlajšega pri tem pa govorijo izpovedbe prič K., G. in E., ki nakazujejo na to, da je M.M. mlajši, oškodovancu z osebnim avtomobilom zaprl pot. Zaenkrat tudi ni dvoma o tem, da se je obdolženi M. M. starejši sprva s kraja dejanja odpeljal (ko je videl oškodovanca) in se po 10 minutah vrnil, takrat pa se je na kraju dejanja nesporno znašel tudi obdolženi M.M. mlajši. O obstoju utemeljenega suma zato ni dvoma.

Povsem sprejemljiv pa je tudi zaključek, o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti pri obeh obdolžencih. Na dalj časa trajajoče sovraštvo med obdolženčevo družino in družino pokojnika, nedvomno kaže kup obstoječih spisov, ki jih prvostopni sklep podrobno obdeluje, nanašajo pa se na že omenjeno sovraštvo med družinama.

Očitki o telesnem poškodovanju, ogrožanju varnosti in nasilništvu kljub temu, da postopki niso končani s sodbami, zgovorno prikazujejo nivo odnosov med družinama. Na veliko nestrpnost pa kažejo tudi policijska poročila, o posameznih incidentih. Pri tem ni mogoče prezreti nespornega dejstva, da se je družina pokojnega odselila iz bloka, v katerem živita obdolženca pa se razmere, kljub temu, niso uredile. Prav tako ni mogoče prezreti dejstva, ki nasprotuje pritožbenim trditvam, da se namreč svojci pokojnega bojijo, da bi se obdolženca znesla tudi nad njimi, če bi bila na prostosti. Vse to seveda dovolj prepričljivo utemeljuje bojazen, o ponovitveni nevarnosti, pri obdolžencih, pri čemer samo dejstvo, da je bila pištola zasežena, še ne pomeni ničesar, saj je do orožja očitno lahko priti, vrsta odprtih postopkov in tudi ravnanje obeh obdolžencev, ob dejanju, pa uporabe sile proti pokojnikovi družini ne izključuje, prav zato tudi odobritev civilnega služenja vojske za obdolženega M.M. mlajšega samo po sebi, še ne govori o neagresivnosti.

Po vsem navedenem, je bilo potrebno glede na to, da preiskava še ni končana, pritožbe, v kolikor oporekajo nevarnosti ponovitve zavrniti, kot neutemeljene.