Jedro

Predhodno vprašanje v tej zadevi je, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.

Predhodno vprašanje lahko sodišče reši bodisi samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku.

Kadar je matični postopek kompleksen in dolgotrajen in se, tako kot trdi pritožba, niti še ni začel, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

Izrek

Pritožba se ugodi in se izpodbijani sklep razeljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki se vodi pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I P 1115/2015, po ugotovitvi, da gre za predhodno vprašanje za odločanje o izpraznitvi stanovanja in plačilu uporabnine.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi navaja, da vprašanje veljavnosti kupoprodajnih pogodb, na podlagi katerih je tožnik postal lastnik nepremičnine, ki je predmet te pravde, ni predhodno vprašanje za odločitev v tem pravdnem postopku, kjer tožeča stranka uveljavlja tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ter plačilo uporabnine, ker tožena stranka zaseda stanovanje brez pravnega naslova. Tožeča stranka je namreč lastnik stanovanja in kot tak vpisan v zemljiško knjigo. Nerazumljivo je, da je sodišče prekinilo pravdni postopek, potem ko je že izvedlo nekatere dokaze v zvezi z veljavnostjo sklenjenih kupoprodajnih pogodb, in krši pravico tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Postopek, zaradi katerega je bil predmetni postopek prekinjen, se niti še ni začel. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Predhodno vprašanje je vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja, od katerega predhodne rešitve je odvisna odločba v konkretni zadevi (in o katerem pristojni organ še ni odločil).

5. Tožnik v tej pravdi kot lastnik stanovanja vtožuje plačilo uporabnine in izpraznitev stanovanja. Trdi in dokazuje, da ga tožena stranka uporablja nezakonito, brez pravne podlage. Tožena stranka se brani z ugovorom, da je kupoprodajna pogodba za stanovanje, ki jo je toženi sklenil z D. G., kasneje pa slednji s tožnikom, nična, ker je šlo za simuliran pravni posel. Glede na takšen ugovor je potrebno ugotoviti, kdo je lastnik stanovanja, ker je utemeljenost tožbenega zahtevka v tej pravdni zadevi odvisna od odgovora na vprašanje, ali je pogodba, na podlagi katere se je tožnik v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik, nična. Predhodno vprašanje v tej zadevi je, ali je tožeča stranka aktivno legitimirana za vložitev tožbe na izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.

6. Predhodno vprašanje lahko sodišče reši bodisi samo ali pa prekine postopek, dokler sporno vprašanje ne bo rešeno v drugem postopku. Pri odločanju o tem, katero pot bo ubralo, se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. Upoštevati mora tudi konvencijsko in ustavno pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, zato pritožba upravičeno opozarja, da je pri izpodbijani odločitvi to ostalo prezrto. Reševanje predhodnega vprašanja je smotrno prepustiti matičnemu postopku takrat, kadar je pričakovati njegov hiter zaključek, da se izogne nevarnosti različnih odločitev. Kadar pa je matični postopek kompleksen in dolgotrajen in se, tako kot trdi pritožba, niti še ni začel, je treba dati prednost pravici obeh pravdnih strank do sodnega varstva brez neposrednega odlašanja. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP).