Jedro

Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "II. Toženka A. A. je od 1. 2. 2017 dalje dolžna za svojega sina, mld. B. B., roj. ... 9. 2005, plačevati tožniku C. C. preživnino v mesečnem znesku 130,00 EUR do vsakega petnajstega dne v mesecu za tekoči mesec. Tako določeno preživnino je dolžna plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu pristojnega organa o uskladitvi preživnin in obvestilih pristojnega centra za socialno delo. V primeru zamude s plačilom je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka do plačila.

Toženka A. A. je dolžna na račun preživninskih obrokov za mladoletnega B. B., zapadlih od vložitve tožbe do 31. 1. 2017, plačati tožniku C. C. znesek 2.689,00 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Kar tožnik zahteva več ali drugače se zavrne."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačevati preživnino v mesečnem znesku 180,00 EUR za mladoletnega sina D. D. (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da je od dneva izdaje te sodbe dolžna plačevati za preživljanje sina B. B. mesečno preživnino v znesku 150,00 EUR ter, da je na račun preživninskih obrokov od vložitve tožbe do izdaje te sodbe dolžna plačati tožniku znesek 3.180,00 EUR, v preostalem delu pa je zavrnilo tožnikov zahtevek (II. točka izreka). Prvo sodišče je še odločilo, da pravdni stranki krijeta svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka, ki izpodbija ugodilni del odločitve v II. točki izreka sodbe, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Navaja, da je prvo sodišče napačno ocenilo premoženjsko sposobnost pravdnih strank. Tožnik prikazuje svoje finančno stanje bistveno slabše, kot je v resnici. Ima dovolj finančnih sredstev, da celo gradi stanovanjsko hišo, ki je v formalni lasti njegove tašče E. E. O tem, kdo je dejanski naročnik in plačnik gradnje, je toženka predlagala zaslišanje E. E. in F. F. Ker prvo sodišče ni izvedlo teh dokazov, je bilo dejansko stanje glede tožnikove premoženjske sposobnosti nepopolno raziskano. Prvo sodišče je nekritično sprejelo zdravniško opravičilo P. za pričo E. E. Napačen je sklep sodišča, da tožnikova preživninska sposobnost ni niti višja, niti nižja od toženkine. Sodišče je samo izračunalo, da je tožniku po pokritju kredita ostalo po prodaji hiše vsaj 131.600,00 EUR, obema s partnerko pa skupaj 261.200,00 EUR. Med premoženjem in dohodki tožnika in toženke je tako velik razkorak, da noben razumen opazovalec ne bi mogel ugotoviti ekvivalence med enim in drugim. Pavšalen je očitek toženki, da bi lahko iztržila za svojo nepremičnino višjo najemnino, med 600,00 in 800,00 EUR. Toženkina hiša se nahaja na podeželju, kjer cene ne dosegajo cen v urbanih središčih. Enako velja za očitek sodišča toženki v zvezi z razliko med potencialno kupnino za hišo in plačilom preostalega kredita. Toženki bi po plačilu kredita ostalo le nekaj več kot 50.000,00 EUR, še to pa ob predpostavki, da bi hišo uspela prodati za kupnino 320.000,00 EUR, kar pa je v teh razmerah malo verjetno. Sodišče arbitrarno oceni, da toženka neprepričljivo navaja, da bi bil njen delež kupnine manjši od partnerjevega deleža, saj je bil tak njun dogovor, ko je bivši partner prevzel odplačevanje kredita. Tožnik razpolaga z vsaj 131.600,00 EUR, formalno pa je brezposelen po svoji krivdi. Dejansko dela v podjetju svoje tašče, ki ga upravlja njegova partnerka, kjer po vsej verjetnosti zasluži do 2.000,00 EUR mesečno. Toženka ima nizke dohodke, preživninsko obveznost ima tudi do dveh majhnih otrok, iz naslova prodaje hiše pa ni prejela še ničesar. Zato je protispisen zaključek prvega sodišča, da sta preživninski sposobnosti ene in druge pravdne stranke primerljivi. Prvo sodišče ni imelo podlage, da bi presojalo sporazum med toženko in nekdanjim partnerjem o preživninski obveznosti v mesečnem znesku 70,00 EUR za vsakega otroka. Prvo sodišče bi moralo po uradni dolžnosti pridobiti podatek o obstoju in vsebini odločbe pristojnega sodišča. Nepomembno je, v kakšnih odnosih je toženka z nekdanjim partnerjem. Prvo sodišče je imelo dvojna merila do pravdnih strank. Tožnikove trditve je nekritično sprejemalo, toženkine trditve pa je presojalo nerazumno restriktivno. Toženka je spremenila svoj priimek zato, da ima enak priimek kot mladoletni hčerki.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami in smiselnim zaključkom prvega sodišča, da tožnik živi v izvenzakonski skupnosti z G. G. (kljub razvezi njune zakonske zveze) ter da toženka še vedno živi v izvenzakonski skupnosti s H. H. Toženkine trditve o razpadu zunajzakonske skupnosti s H. H. in njena izpovedba so bile v tem delu med seboj v nasprotju in zato neprepričljive ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje tudi na naslednje ugotovitve in prepričljive razloge prvega sodišča v tem delu: da ima H. H. še vedno prijavljeno bivališče na istem naslovu kot toženka, da je toženka prevzela njegov priimek (med tem postopkom), potem ko naj bi njuna zveza že razpadla, da H. H. (delno ali v celoti) plačuje kredit, ki sta ga s toženko morala najeti, da je toženka lahko izplačala tožnikov delež na njunem skupnem premoženju ob njegovi delitvi (priloga B20), da je kljub temu toženka še vedno izključna zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine v N., ki jo oddaja, in da toženka ni predložila sklepa sodišča o preživnini v smislu 105.a člena ZZZDR v zvezi z domnevnim sporazumom s H. H. o preživnini za njuni mladoletni hčerki (že zato so toženkine trditve, da ji H. H. "plačuje" za vsako hčerko le 70,00 EUR preživnine, neverjetne), pri čemer se toženka po lastni izpovedbi s H. H. "dobro razume, ji v vsem pomaga, ji stoji ob strani pri vzgoji otrok in želi biti z njim v dobrih odnosih". Tudi iz odločbe CSD z dne 13. 8. 2015 (priloga B14) je razvidno, da tožnica in H. H. živita skupaj, očitno v izvenzakonski skupnosti. Materialne in pridobitne zmožnosti pravdnih strank je prvo sodišče zato pravilno presojalo celovito, tudi z vidika njunih sedanjih družinskih statusov (da oba živita v izvenzakonskih skupnostih).

6. Toženka utemeljeno graja zaključek prvega sodišča, da tožnikova preživninska zmožnost ni niti višja niti nižja od toženkine oziroma, da je tožnikovo premoženjsko stanje (zgolj) nekoliko boljše od toženkinega. Ugotovljena dejstva vodijo do drugačnega materialnopravnega zaključka, in sicer, da so tožnikove materialne in pridobitne zmožnosti občutno boljše od toženkinih. Prvo sodišče ni zaslišalo E. E. in F. F. v zvezi s toženkinimi trditvami, da tožnik gradi hišo (s partnerko G. G.) pod imenom tašče E. E., kar bi (če bi se izkazalo za resnično) prav tako potrjevalo toženkine trditve o tožnikovem dobrem premoženjskem stanju. Razlogi prvega sodišča, zakaj ni zaslišalo teh prič, sicer niso pravilni, pri čemer bi prvo sodišče moralo zahtevati tudi presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila, po katerem naj bi E. E. zaradi bolezni ne bila zmožna pričati na sodišču kar za obdobje dveh let. Ker pa je prvo sodišče ugotovilo, da ima tožnik znatna denarna sredstva iz naslova prejete kupnine za prodano nepremičnino, prav tako njegova partnerka (vsak v znesku 130.600,00 EUR), je že ta okoliščina zadoščala za presojo tožnikovih preživninskih zmožnosti. Če tožnik (po lastni izpovedbi) ne gradi nove hiše, to pomeni, da s temi denarnimi sredstvi še vedno razpolaga. Ob tem prvo sodišče ugotavlja, da se preživninske zmožnosti tožnika kljub izgubi zaposlitve niso spremenile, tudi pred tem pa je bil tožnikov življenjski standard bistveno boljši, kot bi bilo to mogoče zgolj ob polovičnem delovnem času in njegovi neto plači 312,32 EUR glede na celotne tožnikove preživninske obveznosti (do treh otrok) in zatrjevane življenjske stroške njegove družine (23. točka obrazložitve).

7. Pravdni stranki v svojih navedbah in izpovedbah nista bili ravno resnicoljubni, kot izhaja iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča oziroma razlogov izpodbijane sodbe. Pravilno je prvo sodišče presodilo, da pravdni stranki nista dokazali tudi trditev o višini najemnin (nobena ni predložila najemne pogodbe); kakšno najemnino za stanovanje plačuje tožnik (450,00 EUR namesto zatrjevanih 600,00 EUR) in kakšno najemnino za hišo v N. prejema toženka (vsaj 600,00 EUR namesto zatrjevanih 300,00 EUR). Pritožbeno sodišče soglaša s presojo prvega sodišča o tem, za kolikšno najemnino toženka oddaja oziroma bi lahko oddajala novejšo v hišo v N., ki se ne nahaja na podeželju, temveč v neposredni bližini L. in R. ter avtoceste, kar bistveno vpliva na višino najemnine. Pravilna je tudi ugotovitev, da toženkino premoženjsko stanje ni tako slabo, kot ga prikazuje, saj bi v tem primeru hišo v N. nedvomno že prodala, pa tega doslej ni storila. Trditve, da hišo prodaja, toženka ni z ničemer dokazala (26. točka obrazložitve), s čimer pritožbeno sodišče soglaša. Glede na stanje preostalega kredita (dobrih 116.000,00 EUR) in dejstvo, da je toženkina hiša novejša ter meri 117 m2, je jasno, da bi v primeru prodaje hiše toženka po poplačilu vseh obveznosti še vedno obdržala določen del kupnine, tudi potem, ko bi H. H. "povrnila" njegov vložek pri odplačevanju kredita (sicer bistveno manjši od zneska, ki ga je obdržal tožnik od prodaje hiše pri K., kot je to smiselno razvidno iz razlogov izpodbijane sodbe). Ker je iz ugotovitev prvega sodišča razvidno, da izvenzakonska skupnost med toženko in H. H. ni nikoli prenehala, sporazum med njima z dne 1. 10. 2016 nima veljave, ker ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa (veljaven bi bil le, če v času njegove sklenitve toženka in H. H. ne bi bila več zunajzakonska partnerja, vendar pa ne gre za takšno situacijo - II Ips 766/2009).

8. Tožnik ima preživninsko obveznost do treh otrok, razpolaga s približno 130.000,00 EUR od kupnine za hišo, enako njegova partnerka, po ugotovitvah prvega sodišča je njegova brezposelnost le navidezna oziroma bi si lahko našel redno zaposlitev, zanjo pa ni prav zagret, glede na le štiri oddane prošnje za zaposlitev v dobrega pol leta. Toženka ima preživninsko obveznost do štirih otrok, ima plačo 810,00 EUR, H. H. prejema plačo okoli 1.100,00 EUR (priloga B25), mesečni obrok kredita je 826,00 EUR, toženka oddaja hišo v N. za vsaj 600,00 EUR najemnine, v primeru prodaje hiše bi ji določen del kupnine, sicer občutno manjši od omenjenega tožnikovega zneska ob prodaji njegove hiše, le ostal. Upoštevajoč ugotovljene okoliščine na eni in drugi strani, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je breme preživljanja mladoletnega B. B. treba porazdeliti tako, da tožnik krije okoli 2/3, toženka pa približno 1/3 potrebnih sredstev za njegovo preživljanje (namesto razmerja 62 % - 38 %, kot je to v resnici določilo prvo sodišče). Pri tem je upoštevalo tudi okoliščino, da je B. B. zaupan tožniku v varstvo in vzgojo, toženka pa s sinom nima rednih stikov.

9. Navedeno pomeni, da je toženka dolžna plačevati za preživljanje B. B. od oktobra 2014 do konca avgusta 2016 preživnino v znesku 113,00 EUR mesečno, od septembra 2016 dalje pa preživnino v mesečnem znesku 130,00 EUR, upoštevajoč ugotovljene mesečne potrebe mladoletnega B. B. (22. točka obrazložitve), ki v pritožbenem postopku niso sporne. Za obdobje od oktobra 2014 do 31. 1. 2017 toženka tako dolguje tožniku (glede na plačanih osem mesečnih zneskov po 70,00 EUR na račun preživnine) še 2.689,00 EUR (23 x 113,00 EUR + 5 x 130,00 EUR - 8 x 70,00 EUR), od 1. 2. 2017 dalje pa je toženka dolžna plačevati preživnino v mesečnem znesku 130,00 EUR.

10. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi ter sodbo v izpodbijanem delu spremenilo, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (peta alineja 358. člena in 353. člen ZPP).

11. Pravilna ugotovitev višine preživnine za mladoletnega B. B. je bila v interesu obeh pravdnih strank kot njegovih staršev, zato tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (413. člen in drugi odstavek 165. člena ZPP). Toženka ni priglasila pritožbenih stroškov.