Jedro

Vpis je dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo opravil vpis, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Odredi se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: S sklepom z dne 1.8.2008 je višja pravosodna sodelavka zavrnila zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo prepovedi odtujitve parcel vpisanih v vl. št. 16 k.o. Ž. v korist predlagatelja, z izpodbijanim sklepom pa je zemljiškoknjižna sodnica ugovor predlagatelja zoper ta sklep zavrnila in sklep z dne 1.8.2008 obdržala v veljavi.

Zoper sklep zemljiškoknjižne sodnice se predlagatelj pravočasno pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in vknjižbo prepovedi odtujitve v korist predlagatelja dovoli. Navaja, da je bila prepoved odtujitve dogovorjena v darilni pogodbi, sklenjeni med predlagateljem in A. J., dne 25.8.1998 in ta prepoved velja za čas življenja predlagatelja in ne le do trenutka smrti obdarjenca A. J.. Nenazadnje sta prepovedi odtujitve in obremenitve še vedno vpisani v zemljiški knjigi pod Dn. št. 17336/98, ki pa je zapuščinsko sodišče v postopku II D 514/2004 ni upoštevalo. Zaradi tega je bil predlagatelj prisiljen ponovno predlagati prepoved odtujitve na podlagi iste darilne pogodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Nesporno je, da A. J. ni več solastnik do 1/6 nepremičnin, ki jih je pridobil z darilno pogodbo z dne 25.8.1998, sklenjeno s predlagateljem F. J. Ker zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu, je zemljiškoknjižna referentka predlog za vknjižbo prepovedi odtujitve upravičeno zavrnila, pravilno in zakonito pa je tudi zemljiškoknjižna sodnica ugovor predlagatelja zoper takšen sklep zavrnila. Zemljiškoknjižni vpis je namreč dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena oziroma predznamovana pravica, glede katere se bo vpis opravil, in če je ta oseba izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis (147. člen, 148. člen, 1. odstavek 150. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).

Pritožniku je treba še povedati, da gre v konkretnem primeru za pravnoposlovno prepoved odsvojitve in obremenitve, zato takšna prepoved ni ovira za izvedbo zapuščinskega postopka in za prehod zapuščine na dediča kot univerzalnega pravnega naslednika. S pravnim poslom določena prepoved odsvojitve ali obremenitve tako zavezuje le prvega lastnika (A. J.), ne pa njegovih univerzalnih pravnih naslednikov – dedičev (2. odstavek 38. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

Pravilno in zakonito je torej sodišče prve stopnje predlog za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiško knjigo zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo ter hkrati odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).