Jedro

Tožnik ima na podlagi 100. člena SZ, ne glede na to, da solastnina ni razdeljena, pravico zahtevati varstvo pred posegi tretjih na delu stvari.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, po katerem je toženka dolžna izprazniti trisobno stanovanje, ki se nahaja v III. vhodu vrstne hiše na naslovu ..., in je vpisano v zemljiški knjigi parc. št. 976/1, vl. št. 667, k.o. ..., in tožniku izročiti oziroma pustiti v stanovanju premične stvari, navedene v zahtevku. Odločilo je, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Zavzelo je stališče, da je nepremičnina, katere izpraznitev zahteva tožnik, dovolj določno opredeljena in da je tožnik ne glede na to, da je solastnik nepremičnine parc. št. 976/1, vl. št. 667, k.o. ..., skupaj s tremi drugimi solastniki, upravičen zahtevati izpraznitev stanovanja na navedeni nepremičnini.

3. Toženka v reviziji trdi, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, ker iz njega izhaja, da sporno nepremičnino predstavlja v zahtevku opisano stanovanje, iz zemljiškoknjižnega izpiska pa izhaja, da nepremičnino predstavljata travnik in stanovanjska stavba, katere solastniki so štiri osebe, in da nepremičnina v naravi ni razdeljena. Nadalje trdi, da tožnik ne more zahtevati pravnega varstva na podlagi drugega odstavka 111. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), ker je po tej določbi varstvo zagotovljeno lastnikom stanovanj, ne pa solastnikom nepremičnin. Ker solastnina ni razdružena, tožnik ne more zahtevati izpraznitve stanovanja. Zaključek sodišča o nespornosti dejstva, kaj tožnikov delež predstavlja v naravi, je napačen. Ker so bili solastninski deleži določeni prej, preden je toženka pričela živeti s tožnikovim prednikom, bi bili edino ostali solastniki pristojni izjaviti se o višini solastninskih deležev in njihovi legi v naravi, ne pa toženka. Pravilnost toženkinega pravnega naziranja potrjuje tudi okoliščina, da tožnik zahteva le izpraznitev stanovanja, kar pomeni, da ima toženka še vedno posestno pravico do višine solastninskega deleža na travniku, ki je sestavni del parc. št. 976/1, k.o. ... Navedeno utemeljuje kršitev materialnega prava in bistveno kršitev določb postopka, ker je odločitev sodišč v nasprotju z navedbami in listinami v spisu.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitki bistvenih kršitev določb postopka niso utemeljeni. Trditev, da je odločitev sodišča v nasprotju z listinami v spisu, je presplošna, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Tako nasprotje bi bilo lahko podano le med vsebino listine in povzetkom te vsebine v sodbi, tega pa toženka ne zatrjuje. Iz revizije tudi ni razvidno, v čem naj bi bila odločitev sodišč v nasprotju z navedbami in kakšna kršitev naj bi bila v zvezi s tem podana. Zaradi nedoločnosti oziroma nepopolnosti argumenta ni jasno, kaj naj bi utemeljevale navedbe o napačnosti zaključka sodišča glede nespornosti dejstva, kaj predstavlja tožnikov delež v naravi. Nanj tako ni mogoče odgovoriti.

7. Izpodbijana sodba je materialnopravno pravilna. Sodišči sta ugotovili, (1) da je tožnik na podlagi sklepa o dedovanju po pokojnem očetu solastnik nepremičnine in premičnih stvari, navedenih v zahtevku, (2) da tožnikov solastninski delež v naravi predstavlja trisobno stanovanje v tretjem vhodu vrstne hiše na naslovu ..., (3) da se izpraznitev nanaša na ta del nepremičnine, in (4) da toženka nima pravnega naslova za uporabo tožnikovega solastnega dela. Na podlagi teh ugotovitev je stališče sodišča o utemeljenosti zahtevka za izpraznitev stanovanja (revizija se nanaša le na ta del odločitve) pravilno. Revidentkino sklicevanje na določbe SZ-1 ne more biti uspešno, ker tožnik ne temelji zahtevka na tem zakonu, marveč gre za varstvo solastninske pravice pred posegi tretjih. Temelj tožbenega zahtevka predstavlja 100. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki je bil naveden že v izpodbijani sodbi. Pravilno je tudi stališče izpodbijane sodbe, da ima tožnik na podlagi navedene določbe SPZ ne glede na to, da solastnina ni razdeljena, pravico zahtevati varstvo pred posegi tretjih na delu stvari. Okoliščina, da tožnik ni zahteval tudi izročitve travnika kot dela sporne nepremičnine, je posledica tožnikovega razpolaganja z zahtevkom, iz dejstva, da je (morda) zahteval manj, kot bi mu šlo, pa ni mogoče sklepati o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tega, kar je zajel v tožbeni zahtevek.

8. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (154. člen ZPP).