Jedro

Iz določb 113.d člena ter 202.č člena ZP-1 ne izhaja, da bi moralo o vštetju časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče odločiti v izreku sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve, za kar bo poskrbela pristojna upravna enota.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta, za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 22. 5. 2021 ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se storilcu v izrečeno sankcijo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja všteje čas trajanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje ugotovilo, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 14. 6. 2021, ki je postala pravnomočna 29. 6. 2021, za prekršek, ki ga je storil 22. 5. 2021, izrečenih 18 kazenskih točk, s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 21. 9. 2021, ki je postala pravnomočna 6. 10. 2021, za prekrška, ki ju je storil 21. 6. 2021, izrečenih 36 kazenskih točk ter s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 24. 1. 2022, ki je postala pravnomočna 4. 2. 2022, za prekršek, ki ga je storil 30. 10. 2021, izrečenih 18 kazenskih točk, pri čemer je vse prekrške storil z motornimi vozili B kategorije. Ker je storilec imetnik veljavnega tujega vozniškega dovoljenja izdanega v Švici, mu je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah, utemeljeno in zakonito izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 22. 5. 2021, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj tako posledico določa osmi odstavek 22. člena ZP-1 v zvezi s tretjim odstavkom istega člena.

5. Zagovornik v pritožbenih navedbah pravno odločilnih dejstev prvostopenjskega sodišča ne izpodbija, temveč sodišču očita, da ni upoštevalo četrtega odstavka 113.c člena ZP-1, v skladu s katerim se čas trajanja, za katerega je storilcu izrečen ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, všteje v izrečeno sankcijo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Storilcu je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru v postopku o prekršku zaradi prekrška storjenega 22. 5. 2021, izrečen začasni odvzem vozniškega dovoljenja, pri čemer mu vozniško dovoljenje fizično ni bilo odvzeto, saj je po tedanjih podatkih storilec bil imetnik veljavnega slovenskega vozniškega dovoljenja. Šele tekom predmetnega postopka je bilo ugotovljeno, da je storilec imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Švici, ki ga je pridobil na podlagi zamenjave za slovensko vozniško dovoljenje, o čemer pristojna upravna enota ni bila prej obveščena. Tako je imel sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za storilca učinek začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Zagovornik sicer v pritožbenih navedbah pravilno navaja, da je treba določbo četrtega odstavka 113.c člena ZP-1 o vštetju časa trajanja prepovedi vožnje po začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja upoštevati tudi pri imetnikih tujih vozniških dovoljenj, čeprav se slednjim fizično ne odvzame vozniško dovoljenje, temveč se jim izreče le začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, vendar pa to ne pomeni, da je izpodbijani sklep zaradi tega pomanjkljiv. Iz določb 113.d člena ter 202.č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo o vštetju časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije sodišče odločiti v izreku sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve, za kar bo poskrbela pristojna upravna enota. Tako bo izvrševanje izrečenega ukrepa prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije skrajšano za čas izvrševanja začasnega odvzema vozniškega dovoljenja storilcu, ki je v storilčevem primeru imel učinek začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Tako pritožbeno izpostavljeno dejstvo ne predstavlja podlage za poseg v izrek izpodbijanega sklepa, niti zaradi navedenega ni potrebna njegova razveljavitev, kot to predlaga zagovornik v pritožbi.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.