Jedro

Ob dejstvu, da sta v izvedenskem organu sodelovala dva sodna izvedenca iz različnih medicinskih področij je sodišče prve stopnje pravilno, za vsakega od omenjenih članov priznalo nagrado v višini dveh pisnih izvedenskih mnenj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. v B., za izvedensko mnenje z dne 14. 3. 2019 priznalo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 1.567,94 EUR. Od priznanega zneska znaša 22 % DDV 282,74 EUR (I. točka izreka). Plačilo izvedenine je naložilo toženi stranki.

2. Zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da se ne strinja s priznanjem dvojne nagrade za pisno izdelavo izvedenskega mnenja in s priznanjem materialnih stroškov v višini 5 % priznane nagrade. Sodišče bi moralo upoštevati določbo 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik),1 ki ureja plačilo za delo v okviru stalnega ali začasnega strokovnega telesa. Za razjasnitev dejanskega stanja v konkretnem postopku je namreč imenovalo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja, ki je stalno strokovno telo pri fakulteti A. Univerze v B.. Izvedenski organ je podal enotno pisno mnenje. Pa tudi iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi se vsak izvedenec glede na svoje področje specialnosti posebej in konkretizirano opredeljeval do delovne zmožnosti tožnika. V tem primeru bi moralo sodišče upoštevati drugi odstavek 48. člena Pravilnika ter izvedenskemu organu priznati zgolj nagrado v višini enega pisnega izvedenskega mnenja, torej 306,00 EUR, ne pa dvakrat po 306,00 EUR. V zvezi s povrnitvijo stroškov pa tožena stranka opozarja na določbo 49. člena Pravilnika, ki odkazuje na uporabo predpisov, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku2 v tretjem odstavku 15. člena določa, da imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Navedena določba pomeni, da morajo izvedenci svoje stroške izkazati in ne omogoča več priznavanje materialnih stroškov v pavšalnem znesku, kot je to predvideval dosedaj veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih3 v tretjem odstavku 45. člena. Po sodni praksi so se res sodnim izvedencem najpogosteje priznavali materialni stroški v višini 5 % od odmerjene nagrade, kot je to podano tudi v predmetni zadevi. Po stališču tožene stranke pa bi morali izvedenci izkazati stroške, kot npr. za porabljen papir, stroške fotokopiranja, tiskanja in potne stroške. Ti stroški pa ne bi dosegli priznane višine 61,20 EUR. Posledično je nepravilen tudi priznani znesek DDV. Tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano I. točko izreka sklepa spremeni tako, da priznani znesek izvedenine ustrezno zniža oziroma, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 pazi po uradni dolžnosti.

5. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. II Ps 573/2018 z dne 25. 1. 2019 za podajo izvedenskega mnenja postavilo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B.. Izvedenski organ v sestavi katerega sta sodelovala sodna izvedenca specialist medicine dela, prometa in športa in specialist travmatolog je dne 22. 3. 2019 podal pisno izvedensko mnenje. K mnenju je bil priložen tudi stroškovnik za opravljeno izvedensko delo.

6. V zadevi je sporno, ali bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati 48. člen Pravilnika, ki določa plačilo za delo v okviru stalnega ali začasnega strokovnega telesa. Določeno je, da za pripravo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku ter pripravo pisnega mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko, pripada sodnemu izvedencu, sodnemu cenilcu in sodnemu tolmaču plačilo. Plačilo se odmeri po določbah tega Pravilnika za plačilo pisnega izvida in mnenja ali cenitve, pri čemer pripada vsem članom stalnega ali začasnega strokovnega telesa, ki so sodelovali pri pripravi mnenja ali stališča skupno plačilo v višini največ enega pisnega izvida in mnenja ali cenitve.

7. Po stališču pritožbenega sodišča v sporni zadevi ne gre niti za podajo pisnega strokovnega mnenja v disciplinskem ali razrešitvenem postopku, niti za pripravo pisnega mnenja ali stališča glede vprašanj, ki zadevajo stroko. V sestavi izvedenskega organa sta namreč sodelovala sodna izvedenca, ki sta vsak za svoje področje podala izvedensko mnenje. Res je, da iz pisno podanega izvedenskega mnenja niso razvidna ločena mnenja, vendar je popolnoma jasno, da gre v teh primerih za podajo izvida in mnenja glede vpliva zdravstvenega stanja na invalidnost. V teh primerih pa posamezni izvedenci kot člani izvedenskega organa praviloma v postopkih ne dajo zgolj pisno izvedensko mnenje, temveč jih sodišče tudi ustno zasliši na naroku za glavno obravnavo. Sodišče je tako tudi v predmetni zadevi zaslišalo člana izvedenskega organa, specialista MDPŠ. Izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja se torej v ničemer ne razlikuje od mnenj, ki jih v sporih, kot je predmetni, podajo posamezni sodni izvedenci. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da sta v izvedenskem organu sodelovala dva sodna izvedenca iz različnih medicinskih področij pravilno, za vsakega od omenjenih članov priznalo nagrado v višini dveh pisnih izvedenskih mnenj, torej dvakrat po 306,00 EUR.

8. V zvezi z materialnimi stroški, ki jih je sodišče odmerilo v višini 5 % od nagrade, tožena stranka sicer utemeljeno opozarja na spremembo v zvezi s povračilom stroškov postopka glede na prej veljavni Pravilnik. V prvem odstavku 49. člena Pravilnika je namreč določeno, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Navedeni člen odkazuje na uporabo Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, kjer je v tretjem odstavku 15. člena določeno, da imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. V sporni zadevi izvedenski organ izrecno ni specificiral stroškov za porabljeni material, vendar pa je pritožbeno sodišče upoštevaje primerljivo sodno prakso, ko gre za podajo izvedenskih mnenj v postopkih ugotavljanja invalidnosti presodilo, da je odmerjeni odstotek primeren in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018. 2 Ur. l. RS, št. 15/2003. 3 Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.