Jedro

Sistemska razlaga citiranih določb ZFPPod torej pokaže, da zgolj začetek postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka, ne glede na to, da je bil stečajni postopek predlagan potem, ko je bil že začet izbrisni postopek po ZFPPod.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bil zoper predlagatelja dolžnika že pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka (vloženega

4.1.1005), dne 6.12.2004 nad predlagateljem začet izbrisni postopek po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) in da torej ni mgoče hkrati voditi dveh postopkov za njegovo prenehanje.

Zoper navedeni sklep se je predlagatelj - dolžnik pravočasno pritožil, uveljavljal pa je pritožbena razloga absolutne bistvene postopkovne kršitve in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožniku, da začet stečajni postopek ne vodi vselej do prenehanja stečajnega dolžnika in njegovega izbrisa iz sodnega registra. Zakon o prisilni porvnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) namreč dopušča tudi možnost sklenitve prisilne poravnave v stečaju (1. odstavek 172. člena ZPPSL), pa tudi možnost prodaje stečajnega dolžnika kot prvne osebe (146. člen ZPPSL), v obeh primerih, torej v primeru potrjene prisilne poravnave v stečaju in v primeru prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe, pa se stečajni postopek zoper dolžnika ustavi (5. odstavek 172. člena ZPPSL in 4. odstavek 147. člena ZPPSL) in družba ne preneha z izbrisom iz sodnega registra. Tako se pokaže, da končni cilj stečajnega postopka ni prenehanje družbe dolžnika, kot je to v primeru izbrisa družbe po ZFPPod, pač pa čim boljše poplačilo upnikov stečajnega dolžnika.

Da za odločanje o začetku stečajnega postopka začet postopek izbrisa po ZFPPod ni ovira, pokaže primerjava z nekaterimi določbami 3. poglavja ZFPPod, ki ureja izbris gospodarskih družb iz sodnega registra brez likvidacije. Eden od možnih ugovorov zoper sklep o začetku postopka izbrisa je namreč po 3. točki 2. odstavka 30. člena ZFPPod tudi dejstvo, da je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odstavku 93. člena ZPPSL oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odstavku 93. člena ZPPSL. Enak razlog pa lahko uveljavljajo družbeniki družbe in njeni upniki po izrecni določbi 3. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 34. člena ZFPPod še tudi v pritožbi zoper sklep o izbrisu. V primeru uveljavljanja ugovornega (pritožbenega) razloga iz 3. točke 2. odstavka 30. člena ZFPPod pa je že sam zakonodajalec rešil vprašanje, kateremu postopku je treba dati prednost, z določbo

3. odstavka 31. člena ZFPPod, po kateri mora registrsko sodišče prekiniti postopek odločanja o ugovoru (pritožbi - primerjaj 3. odstavek 34. člena ZFPPod) do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja (tako tudi sklep VS RS opr. št. III Ips 25/2004 z dne

23.3.2004). Odločitev o ugovoru (pritožbi) v izbrisnem postopku pa je po 4. odstavku 31. člena ZFPPod odvisna od odločitve pristojnega sodišča o predlogu za začetek stečaja.

Sistemska razlaga citiranih določb ZFPPod torej pokaže, da zgolj začetek postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka, ne glede na to, da je bil stečajni postopek predlagan potem, ko je bil že začet izbrisni postopek po ZFPPod.

ZFPPod namreč tudi ne določa, da mora biti ugovorni razlog iz 3. točke 2. odstavka 30. člena podan že v času do začetka postopka izbrisa, pač pa mora biti podan najkasneje do vložitve ugovora (tako tudi sklep VS RS opr. št. III Ips 101/2005 z dne 10.1.2006), kajti vložnik ugovora mora po 4. odstavku 30. člena ugovoru predložiti tudi dokaze za zatrjevana dejstva. V kakšni fazi je izbrisni postopek, pa prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo.

Ob povedanem se izkaže, da za zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka zaradi litispendence, zgolj zato, ker je bil že začet izbrisni postopek, sodišče ni imelo podlage. Utemeljeni pritožbi predlagatelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.