Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Sklep o stroških, vsebovan v sodbi, ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških se zavrže. V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati zakonske zamudne obresti od 23. 7. 2004 do 24. 2. 2005 od 14.813,89 EUR in zakonske zamudne obresti od 5. 6. 2004 do 24. 2. 2005 od 19,70 EUR ter da ji mora povrniti odmerjene pravdne stroške. Presodilo je, da znaša pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode 16.240,00 EUR (iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 7.800,00 EUR, iz naslova strahu 660,00 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti 580,00 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 7.200,00 EUR). Ker je valorizirano delno plačilo toženke presegalo odmerjeno odškodnino, je tožnici priznalo le zakonske zamudne obresti, v presežku pa je zahtevek tožnice zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je prisojena odškodnina glede na ugotovljeno dejansko stanje prenizka. Glede na trajanje in intenzivnost bolečin, številne neugodnosti ter dejstvo, da bo morala določene bolečine in nevšečnosti trpeti tudi v prihodnje, njen zahtevek iz tega naslova nikakor ni pretiran. Tudi odškodnina iz naslova strahu, iz naslova prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter iz naslova prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi skaženosti je odmerjena prenizko. Če bi sodišči prve in druge stopnje ustrezneje vrednotili ugotovitve izvedenca in izpoved tožnice na glavni obravnavi, bi ji morali prisoditi celotno vtoževano odškodnino iz teh naslovov. V drugih primerljivih primerih (sodbe II Ips 851/2007, II Ips 631/2004 in II Ips 789/2007) je bila s strani sodišč v RS določena bistveno višja odškodnina, zato tožničin zahtevek ni pretiran, kakršnokoli zniževanje odškodnine je neutemeljeno in predstavlja kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom. Pravno zmotna je tudi revalorizacija zneska že plačanega dela odškodnine. Prav tako pa je sodišče zmotno uporabilo določila ZPP glede odločitve o pravdnih stroških s tem, ko tožnici ni priznalo priglašenega stroška plačila predujma za izvedenca z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 12. 2007 dalje do plačila.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, zoper odločitev o glavnem zahtevku pa ni utemeljena.

Glede nedovoljenosti revizije:

6. Tožnica v reviziji izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, se šteje za sklep. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

Glede neutemeljenosti revizije:

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tožnica utemeljuje s sklicevanjem na okoliščine, ki naj bi jo upravičevale do višje odškodnine v celotni vtoževani vsoti. Revizijski pregled zadeve pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje vse te okoliščine ugotovili in jih pri odmeri tudi upoštevali. Pri tem sta pravilno uporabili temeljni načeli pri odmeri odškodnine: načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava prisojene odškodnine v obravnavani zadevi s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.(1) Revizijsko sodišče je pri presoji pregledalo tudi primera II Ips 851/2007 in II Ips 631/2004, na katera se v reviziji sklicuje tožnica, pri čemer pa je upoštevalo, da je v obeh navedenih primerih revizijo vložila tožeča stranka, zato je tedaj revizijsko sodišče presojalo le, ali je bila odškodnina odmerjena prenizko, ne pa, ali je bila odmerjena previsoko. Zadeva II Ips 789/2007, na katero se še sklicuje tožnica, pa ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je šlo za hujšo poškodbo in za bistveno mlajšega oškodovanca.

8. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnica utrpela zlom glave desne golenice in poškodbo sklepnega hrustanca na zunanji strani desnega kolena. Višina odmerjene odškodnine temelji na izvedenskem mnenju dr. M. K., zaslišanju tožnice in medicinski dokumentaciji. Sodišče je pri odmeri pravilno ovrednotilo bolečinsko obdobje, bodoče občasne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu, duševne bolečine zaradi skaženosti ter zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti tožnice, zato se tožnica v reviziji neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine.

9. Tožnica neutemeljeno izpodbija tudi valorizacijo zneska že plačane odškodnine. Pravna podlaga za valorizacijo je v drugem odstavku 168. člena OZ, po katerem se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne določa kaj drugega. Sojenje po cenah na dan sodne odločbe zagotavlja ohranitev realne vrednosti prisojene odškodnine, zato je treba po drugi strani upoštevati tudi realno vrednost že izplačane akontacije na enak način, to je z valorizacijo. To je bilo pravilno upoštevano tudi v obravnavani zadevi, očitki tožnice, ki temu nasprotujejo, pa so neutemeljeni.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeni del revizije tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti.

Op. št. (1): Primerljive so zlasti zadeve II Ips 500/96, II Ips 447/2002 in II Ips 872/94.