Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je Upravno sodišče, upoštevaje določbo 10. a člena Zakona o notariatu (ZN) in določbe Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih? Ali je Upravno sodišče kršilo v sodni praksi sprejeto stališče, da Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ne pozna dokaznih pravil, s tem ko je štelo, da bi se dejstvo, da so vsi kandidati prejeli enaka vprašanja, lahko dokazovalo le z zapisniki o razgovorih? Ali je poseglo v pravico do enakega varstva pravic in kršilo 257. člen ZPP s tem, ko je v postopku zaslišalo le tožnico, ne pa tudi predstavnika toženke in stranke z interesom? Ali je zaradi izostanka razlogov zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje prič sodba obremenjena z bistveno kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Izrek

I.Predlog se glede vprašanj 1. in 1.1. zavrže.

II.Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je Upravno sodišče, upoštevaje določbo 10. a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih? Ali je Upravno sodišče kršilo v sodni praksi sprejeto stališče, da ZPP ne pozna dokaznih pravil, s tem ko je štelo, da bi se dejstvo, da so vsi kandidati prejeli enaka vprašanja, lahko dokazovalo le z zapisniki o razgovorih? Ali je poseglo v pravico do enakega varstva pravic in kršilo 257. člen ZPP s tem, ko je v postopku zaslišalo le tožnico, ne pa tudi predstavnika toženke in stranke z interesom? Ali je zaradi izostanka razlogov zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje prič sodba obremenjena z bistveno kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

III.V preostalem delu se predlog zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano upravno odločbo odpravilo in vrnilo zadevo toženki v ponovni postopek. V obrazložitvi je med drugim ugotovilo, da v upravnem spisu ni zapisnika, ki bi bil napisan med ustnim razgovorom. Zapisnik, ki je v spisu, je bil očitno pisan prej ali potem, saj je napisan na računalnik, ki ga glede na izpovedbi tožnice in priče v prostoru, kjer je potekal ustni razgovor, ni bilo. Presodilo je, na podlagi takšnega zapisnika ne more preveriti, ali je ustni razgovor potekal skladno z drugim odstavkom 5. člena Pravilnika o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja(1) oziroma ali so bila vprašanja za vse kandidate enaka. Zapisniki so se pisali "tipsko", takšni vnaprej ali naknadno pripravljeni zapisniki pa ne morejo biti verodostojen dokaz o poteku postopka.

2.Stranka z interesom je zoper to sodbo najprej vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 89/2024 z dne 16. 4. 2024 zavrglo. Hkrati je odločilo, da začne rok za vložitev predloga za dopustitev revizije stranki z interesom teči z vročitvijo tega sklepa.

3.Stranka z interesom je na tej podlagi vložila obravnavani predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pomembnih pravnih vprašanj: Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo 27. člena ZUS-1C (ki spreminja deveti odstavek 10. člena ZN), ko je na njeni podlagi zavrglo pritožbo stranke z interesom? Ali sedaj veljavni deveti odstavek 10. člena ZN nedovoljeno posega v pravico izbranega kandidata za notarja do pravnega sredstva? Ali je upravno sodišče ustrezno uporabilo materialno pravo (določbo šestega odstavka 10.a člena ZN), s tem ko je v okviru presoje zakonitosti izvedbe izbirnega postopka presojalo način pisanja zapisnika o razgovorih s kandidati in njegovo ustreznost? Ali je s tem, ko ni obrazložilo, kakšen zapisnik bi bil po njegovi oceni ustrezen, kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1? Ali je upravno sodišče, upoštevaje določbo 10.a člena ZN in določbe Pravilnika, pravilno štelo, da je v postopku imenovanja notarja predpisana obveznost vodenja zapisnikov na ustnih razgovorih oz. poenostavljeno, ali je v postopku imenovanja notarjev sploh predpisana obveznost zapisniškega vodenja ustnih razgovorov? Ali je upravno sodišče s tem, ko je za nosilni argument sodbe vzelo okoliščino, da na razgovorih ni bilo računalnika, odločalo v nasprotju z navodili VSRS v sklepu I Up 89/2024 in izdalo sodbo presenečenja (kršitev 285. člena ZPP)? Ali je kršilo razpravno načelo (7. in 212. člen ZPP) in stranki z interesom kršilo pravico do izjave, s tem ko je ključno dejansko ugotovitev, da se zapisniki niso pisali v času opravljanja razgovorov, oprlo le na tožničino izpoved, ki ni imela podlage v trditvah? Ali je upravno sodišče kršilo določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in v sodni praksi sprejeto stališče, da ZPP ne pozna dokaznih pravil, s tem ko je štelo, da bi se dejstvo, da so vsi kandidati prejeli enaka vprašanja, lahko dokazovalo le z zapisniki o razgovorih? Ali je upravno sodišče kršilo določbi 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko kljub ugotovitvi, da je to dejstvo sporno, v zvezi z njim ni izvedlo predlaganih dokazov, niti zavrnitve dokaznih predlogov ni obrazložilo? Ali je poseglo v pravico do enakega varstva pravic (25. člen URS) in kršilo 257. člen ZPP s tem, ko je v postopku zaslišalo le tožnico, ne pa tudi predstavnika toženke in stranke z interesom? Ali je zaradi izostanka razlogov zavrnitve dokaznih predlogov za zaslišanje stranke z interesom ter prič A. A. in B. B. sodba obremenjena z bistveno kršitvijo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (neobrazloženost sodbe zaradi površne in pomanjkljive dokazne ocene)? Ali je upravno sodišče kršilo pravico do izjave stranke z interesom (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) s tem, ko ji ni vročilo tožničine pripravljalne vloge, ki sta ji bili priloženi sodbi Upravnega sodišča - oddelek v Mariboru, opr. št. II U 184/2023 in II U 159/2023, potem pa je bistven del obrazložitve svoje sodbe praktično prepisalo iz obrazložitve sodbe II U 184/2023? Ali je upravno sodišče pravilno presodilo, da tožeča stranka ima pravni interes za vodenje tega upravnega spora, čeprav celo prejeto maksimalno število točk na razgovoru ne bi spremenilo končne razvrstitve kandidatov glede na število vseh prejetih točk? Ali je s tem, ko se do nasprotnih navedb stranke z interesom ni opredelilo, storilo kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Glede I. točke izreka

4.Predlog glede vprašanj 1. in 1.1. ni dovoljen.

5.V predlogu za dopustitev revizije stranka z interesom predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča. Z vprašanjema pod številkama 1. in 1.1 torej izpodbija pravilnost sklepa Vrhovnega sodišča I Up 89/2024 z dne 16. 4. 2024.

6.Prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,(2) da to v upravnem sporu, ki predvideva dvostopenjsko odločanje (po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 odloča Vrhovno sodišče o pritožbi in o reviziji), pomeni, da je revizija izredno devolutivno pravno sredstvo zoper (nekatere) pravnomočne odločitve Upravnega in ne Vrhovnega sodišča. Možnost vložitve revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča bi bila tudi v nasprotju s sistemsko vlogo Vrhovnega sodišča in z namenom samega pravnega sredstva.(3)

7.V upravnem sporu torej revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki je sprejeta v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča - tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep Upravnega sodišča oziroma to pritožbo zavrglo.

Op. št. (1)Pravilnik o merilih in načinu preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (Uradni list RS, št. 22/95 in nasl.).

Op. št. (2)Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 2/2018 z dne 14. 3. 2018 in X Ips 3/2018 z dne 21. 3. 2018.

Op. št. (3)Glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 2/2018 z dne 14. 3. 2018.

8.Če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Glede na to da je postopek za dopustitev revizije le predhodna faza revizijskega postopka, tudi predlog za dopustitev revizije zoper odločbe, zoper katere ni mogoče vložiti revizije, ni dovoljen. Zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v delu, v katerem se nanaša na sklep Vrhovnega sodišča I Up 89/2024 z dne 16. 4. 2024, zavrglo.

Glede II. točke izreka

9.Glede vprašanj 3., 4.2, 5.1 in 5.2. je predlog utemeljen.

10.Po presoji Vrhovnega sodišča ta vprašanja izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Vprašanji 3. in 4.2. se nanašata na obveznost vodenja zapisnika pri ustnem razgovoru v izbirnih postopkih za imenovanja notarjev in na dokazno vrednost tega zapisnika. Ker Vrhovno sodišče o teh vprašanjih še ni zavzelo stališča, z odločitvijo o njiju pa bo Upravnemu sodišču in toženki dana usmeritev oziroma vodilo za odločanje v podobnih primerih (drugih upravnih postopkih v zvezi z imenovanjem notarjev), sta pomembni za razvoj prava preko sodne prakse. Enako velja tudi za vprašanje 5.1., ki izpostavlja dilemo, kako se v upravnih sporih uporabljajo določbe ZPP o zaslišanju strank, in bo uporabljivo v vseh upravnih sporih, v katerih bo Upravno sodišče izvedlo tak dokaz. Pri vprašanju 5.2. pa gre za pravno vprašanje, pomembno z vidika zagotavljanja enotnosti sodne prakse, saj odločitev Upravnega sodišča v tem delu odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da se lahko dokazni predlog zavrne le, če ima sodišče za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge, pri čemer mora biti obstoj takšnih razlogov razviden iz obrazložitve. Glede na navedeno je torej Vrhovno sodišče predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Glede III. točke izreka

11.Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji iz 367.a člena ZPP (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

12.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Ur. l. RS, št. 20/22, v nadaljevanju Pravilnik.

Op. št. (2)Sklepi Vrhovnega sodišča X DoR 141/2023 z dne 29. 11. 2023, X DoR 373/2022 z dne 7. 12. 2022, X DoR 242/2020 z dne 9. 9. 2020, X DoR 82/2019 z dne 18. 9. 2019 in II Upr 27/2018 z dne 18. 4. 2018.

Op. št. (3)E. Kerševan, Nova ureditev revizije v upravnem sporu, Pravna praksa, št. 34, 2017, str. 20-21. Glej tudi E. Kerševan in V. Androjna, Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 612.