Jedro

Ker je bilo tekom upravnega spora odločeno o zahtevi pritožnika, da se o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odloči, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbil v drugem upravnem sporu, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi šeste točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, ki jo je tožnik vložil zaradi molka organa glede odobritve brezplačne pravne pomoči. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi navaja, da je tožbo zavrglo, saj tožnik za tožbo nima več pravnega interesa. Navaja, da je bilo o tožnikovi prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1285/2017 z dne 14. 3. 2018. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo, da je tožnik na poziv sodišča, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu oziroma ali tožbo razširja na nova upravna akta, navedel, da odločbe tožene stranke, izdane v marcu 2018, v zavrnilnem delu izpodbija v novem upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi ter v celoti ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči oziroma podredno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je pred več kot osmimi meseci vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči ter da mu v devetih mesecih ni bila vročena niti odločba, niti poziv za dopolnitev prošnje. V začetku februarja 2018 je organ pozval, da odloči v zadevi v sedmih dneh, odgovor službe za BPP je dobil šele 19. 2. 2018, ko mu je bilo sporočeno, da bo predvidoma odločeno do marca 2018. Navaja, da je tožba upravičena, ker organ ni izdal odločbe niti v sedmih dneh po prejemu poziva. Molk organa je neutemeljen, saj ni odločil kar šest mesecev. Meni, da ima pravni interes nadaljevati predmetni postopek vsaj zoper zavrnilni del odločb oziroma vsaj glede stroškov upravnega spora in da naj se te odmeri v breme tožene stranke. Ostale pritožbene navedbe se nanašajo na izkazovanje pritožnikove upravičenosti do odobritve brezplačne pravne pomoči. K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, da zavrže tožbo pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (in ta dejstva za pritožnika niso sporna): da je sodišče dne 27. 2. 2018 prejelo tožnikovo tožbo, vloženo zaradi molka organa o njegovi prošnji z dne 14. 8. 2017 za dodelitev brezplačne pravne pomoči; da je prvostopenjski organ s sklepom Bpp 1285/2017 z dne 14. 3. 2018 odločil o prošnji tožnika; da je tožnik na poziv sodišča, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu oziroma ali tožbo razširja na novi upravni akt, dne 9. 4. 2018 sporočil, da vztraja pri vloženi tožbi v celoti ter da odločbe tožene stranke, izdane v marcu 2018, v zavrnilnem delu izpodbija v novem upravnem sporu pred naslovnim sodiščem.

6. Pritožnik je upravni spor sprožil zaradi molka organa, pristojnega za odločanje o brezplačni pravni pomoči. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v prvem stavku četrtega odstavka 34. člena določa, da zoper odločbe oziroma sklepe pristojnega organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Skladno z določbo tretjega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi z drugim odstavkom istega člena sme tožnik, če organ prve stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba (konkretno prošnja za BPP) zavrnjena. Pritožnik je torej glede na neprerekana, v sklepu prvostopnega sodišča ugotovljena dejstva upravičeno vložil tožbo zaradi molka organa.

7. S tem, ko je tožena stranka po vložitvi tožbe izdala sklep, s katerim je odločila o pritožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč (o njegovi pravici), je torej izpolnila tožbeni zahtevek, da se odloči o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.1 Gre za situacijo, ki je primerljiva s situacijo v pravdnem postopku, kjer toženec izpolni tožbeni zahtevek, izpolnitev tožbenega zahtevka po vložitvi tožbe pa pomeni njegovo pripoznavo.2 Ker je bilo tekom upravnega spora torej odločeno o prošnji pritožnika za brezplačno pravno pomoč, in ker je pritožnik odločitev prvostopenjskega organa v zavrnilnem delu že izpodbil v drugem upravnem sporu3, pritožnik nima več pravnega interesa za odločitev sodišča o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe mora biti podana ves čas trajanja upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora zato sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.4 Ker pritožnik tožbe kljub pozivu sodišča ni niti umaknil, niti je ni ustrezno spremenil (razširil na novo izdani upravni akt), temveč je sklep prvostopenjskega organa izpodbijal v drugem upravnem sporu, v katerem je bil izpodbijani sklep tudi že odpravljen, s tako tožbo tako ne more izboljšati svojega pravnega položaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrglo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

8. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka. Glede na zakonske določbe ZUS-1 ima stranka, ki je vložila tožbo zaradi molka organa, pozneje pa je bil izdan upravni akt, zaradi katerega je bil sprožen upravni spor, in stranka s tem aktom ni zadovoljna, za nadaljevanje postopka dve možnosti. Prva možnost je, da taka stranka na poziv sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 sodišču sporoči, da vztraja in pri kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt. Druga možnost je, da v zakonsko predpisanem roku vloži novo tožbo zoper akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi.5 Pritožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe po izdaji akta ni niti umaknil, niti je ni razširil na kasneje izdani upravni akt, temveč je pri prvotni tožbi vztrajal kljub temu, da je zoper kasneje izdani akt prvostopenjskega organa že vložil drug upravni spor. Ker je torej prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo tožbo in ker pritožnik v tem upravnem sporu ni uspel, saj je kljub pomanjkanju pravnega interesa vztrajal pri prvotni tožbi v celoti, je odločitev prvostopenjskega sodišča skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 pravilna, saj predmetni postopek ni bil ustavljen niti po tretjem niti po četrtem odstavku 39. člena ZUS-1. 9. Ker predmet konkretne pritožbene presoje ni bila (ne)upravičenost delne zavrnitve pritožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč s strani organa prve stopnje, saj se je to presojalo v drugem upravnem sporu, so bile pritožbene navedbe v tej smeri zato neupoštevne in se Vrhovno sodišče zato do njih ni posebej opredeljevalo.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih pritožnik uveljavlja, niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

K II. točki izreka:

11. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 240/2017 z dne 06. 12. 2017 2 Odločba Ustavnega sodišča U-I-147/08, Up-1547/08 z dne 11. 11. 2009. 3 Vrhovno sodišče na tem mestu ugotavlja, da iz upravnega spisa Bpp 1285/2017 izhaja, da je bil sklep Bpp 1285/2017z dne 14. 3. 2018 odpravljen s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS, oddelka v Celju IV U 46/2018-7 z dne 23. 5. 2018. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, I Up 715/2011 z dne 17. 5. 2012. 5 Tako VS RS v sklepu I Up 138/2015 z dne 25. 11. 2015.