Up-25/92

11.11.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe DEMOS-KZL, S. K. in D. N. na seji dne 11. novembra 1996 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba DEMOS-KZL, S. K. in D. N. zoper sklep Vrhovnega sodišča RS VI Ips 21/92 z dne 16.12.1992 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožniki so dne 23.12.1992 vložili ustavno pritožbo zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je le-to zavrglo njihovo tožbo v upravnem sporu zoper odločitev Republiške volilne komisije o izidu volitev v Državni zbor dne 6.12.1992. V tožbi so tožniki navajali, da je v postopku glasovanja prišlo do nepravilnosti s tem, da na delu glasovnic liste kandidatov "DEMOS - KZL - Domovinska narodna stranka DONS, Republikanska stranka Slovenije RepSS, Stranka DEMOS - DEMOS" (v nadaljevanju "lista kandidatov pritožnikov") sploh ni bilo, poleg tega pa lista ni bila objavljena 15 dni pred volitvami, kot to zahteva zakon.

2.Vrhovno sodišče je tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da v 105. členu Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) ni predvidena pritožba na to sodišče zoper odločitev Republiške volilne komisije, s katero se ugotavlja volilni izid. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pravic, ki naj bi bile domnevno kršene, tudi ni mogoče varovati s tožbo pri tem sodišču.

3.V ustavni pritožbi pritožniki navajajo, da je taka odločitev napačna in da je v skladu z zakonom o upravnem postopku dovoljen upravni spor zoper vsako upravno odločbo, če ni mogoča pritožba. To je privedlo do kršitve ustavnih pravic in svoboščin, zato predlagajo, da Ustavno sodišče zadevo reši.

B.

4.Podlaga za vložitev ustavne pritožbe je po 50. členu Zakona o ustavnem sodišču kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine pritožnika z aktom državnega organa. Tudi če bi z odločitvijo Republiške volilne komisije, s katero je ugotovila volilni izid, kakor tudi z nekaterimi drugimi zatrjevanimi odločitvami te komisije (določeno število glasovnic brez liste pritožnikov, prepozna objava liste) bila kršena pasivna volilna pravica pritožnikov, pa zoper te odločitve niso uporabili zakonitega pravnega sredstva. Vrhovno sodišče v svojem sklepu pravilno ugotavlja, da zoper te odločitve ni mogoča pritožba ali tožba v upravnem sporu na Vrhovno sodišče, pač pa pritožba na Državni zbor po 109. členu Zakona o volitvah v Državni zbor, saj gre za odločitve, ki lahko vplivajo na potrditev poslanskih mandatov.

5.Ni mogoče pritrditi stališču pritožnikov, da gre pri teh odločitvah za upravne akte, zoper katere bi bilo mogoče v smislu 6. in 7. člena Zakona o upravnih sporih, ki se v Republiki Sloveniji uporablja po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91) sprožiti upravni spor. Pravna sredstva za varstvo volilne pravice so v Zakonu o volitvah v Državni zbor urejena posebej.

6.V skladu z 51. členom Zakona o ustavnem sodišču se lahko vloži ustavna pritožba šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, v skladu s 55. členom tega zakona pa Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če še niso bila izčrpana vsa pravna sredstva in ne obstojijo razlogi iz 2. odstavka 51. člena Zakona. Po tem odstavku lahko ustavno sodišče le izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem pravnih sredstev, če je kršitev pravic očitna in bi nastale z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nepopravljive posledice. Teh razlogov v obravnavanem primeru ni najti. Poudariti je tudi treba, da je iz spisa tega sodišča Up 27/92 mogoče sklepati, da so se pritožniki pritožili na Državni zbor in s tem uporabili pravno sredstvo, ki je na razpolago.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: Predsednik senata dr. Lovro Šturm in člana senata dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

Predsednik senatadr. Lovro Šturm