Jedro

O prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo (odškodnina), ki spada pod splošno pristojnost, je za odločanje o tožnikovi prošnji pristojno okrožno in ne delovno sodišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v točki 1 izreka zavrgla prošnjo prosilca (tožnika v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na zastopanje v socialnem sporu zoper ZPIZ Slovenije. Pod točko 2 izreka je odločeno, da Delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo odškodninske tožbe zoper zdravnike A.A., B.B. in C.C. Točka 3 izreka določa, da se prošnja odstopi stvarno in krajevnemu pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku že dodeljena brezplačna pravna pomoč, ki se nanaša na zastopanje v socialnem sporu zoper ZPIZ Slovenije z odločbo št. Bpp 16/2013 z dne 11. 3. 2013. Skladno z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je tožena stranka zavrgla prošnjo, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.

3. Glede točke 2 izreka tožena stranka razlaga, da za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopkih, ki so vodeni zoper navedene zdravnike, ni stvarno pristojna. Ker gre za zadeve, za katere je splošno pristojno okrožno sodišče, je tožena stranka skladno z določbami 99. do 101. člena Zakona o sodišču (dalje ZS) in 23. člena ZUP, zadevo odstopila Okrožnemu sodišču v Celju.

4. Tožnik v tožbi, ki sicer vsebuje vsebinska nasprotja, smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da toži zdravnico A.A., ki mu je napisala napotnico za pregled. Prinesel ji je izvide, da je za invalidsko upokojitev. Ko se je 1. 10. 2010 upokojil, jo je prosil za komisijo, ker pa mu ni hotela pomagati, pa je šel sam na ZPIZ, da je razložil, ni pa uspel. Povedali so mu, da tako hoče njegova osebna zdravnica. Prosi, da se mu prizna invalidska upokojitev, ker je delovni invalid, prestal je že 3 težke operacije in ni že več let sposoben delati. Zdravnica se je premestila v Zdravstveni dom D. Vseeno mora vse to urediti. Za težave, ki jih trpi psihično in finančno zahteva 3.000 EUR. Želi istega odvetnika E.E. 5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi ter še dodaja;

8. Tožnik v tožbi izrecno niti ne izpodbija odločitve tožene stranke, temveč zgolj splošno navaja svoja prizadevanja, da bi se zaradi slabega zdravstvenega stanja upokojil. Tožena stranka je tudi po presoji sodišča pod točko 1 izreka pravilno odločila, da se prošnja tožnika zavrže, ker je bilo o zadevi že enkrat odločeno z odločbo št. Bpp 16/2013 z dne 11. 3. 2013, s katero je bila tožniku že dodeljena brezplačna pravna pomoč. Zavrženje prošnje tako temelji na četrtem odstavku 129. člena ZUP in je odločitev tožene stranke pravilna.

9. Pravilna je tudi odločitev pod točko 2 izreka, da Delovno sodišče v Celju ni stvarno pristojno za odločanje o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v zvezi z vložitvijo odškodninske tožbe zoper tri zdravnike. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je urejen v Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Kot pravilno navaja tožena stranka, o prošnjah za dodelitev brezplačne pravne pomoči odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Ker gre za zadevo, ki spada pod splošno pristojnost, je odločitev tožene stranke, da se tožnikova prošnja odstopi stvarno in krajevnemu pristojnemu Okrožnemu sodišču v Celju pravilna in na zakonu utemeljena.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).