Jedro

Če odločba prekrškovnega organa vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, in jim sodišče, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, zgolj pritrdi, ni podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Carinski urad Maribor je z odločbo z dne 12. 11. 2009, zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 68. člena Zakona o trošarinah (v nadaljevanju ZTro) M. P. s. p. izrekel globo v višini 2.000,00 EUR ter ji naložil plačilo sodne takse. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo ZSV 1334/2009 z dne 16. 8. 2011 zahtevo za sodno varstvo storilkine zagovornice zavrnilo.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Opozarja, da je zagovornica storilke v zahtevi za sodno varstvo navedla, da je bila storilka dolžna oddati le prazne obrazce za obračun trošarine, zato zaradi zamude z oddajo ni nastala škodljiva posledica; da je takoj po opozorilu in še pred izdajo odločbe o prekršku svojo obveznost izpolnila ter da še ni bila kaznovana za carinski prekršek. Na te navedbe, ki so pomembne za odločitev o uporabi določb o prekršku neznatnega pomena (6. a člen ZP-1) ali določb o sodnem opominu (21. člen ZP-1), sodišče ni odgovorilo.

3. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilki ter njeni zagovornici. Slednja je v odgovoru navedla, da z zahtevo za varstvo zakonitosti soglaša. B.

4. Iz izreka odločbe o prekršku izhaja, da je bila samostojna podjetnica posameznica M. P. spoznana za odgovorno storitve prekrška po 14. točki prvega odstavka 68. člena ZTro, ker carinskemu organu skladno s 34. členom ZTro ni predložila obračuna trošarine za alkohol in alkoholne izdelke v predpisanem roku, in sicer do 25. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja za september 2009. 5. V zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper navedeno odločbo, je zagovornica navedla, da kršiteljica že več let ni uvozila alkoholnih pijač, zato je vsak mesec zgolj izpolnila obrazec za obračun trošarine, ne da bi bila dolžna trošarino tudi plačati. Ker zaradi zamude z oddajo obrazca ni nastala nobena škodljiva posledica, bi prekrškovni organ lahko uporabil institut prekrška neznatnega pomena. Prekrškovni organ bi kot olajševalno okoliščino lahko upošteval tudi, da kršiteljica do sedaj še ni bila kaznovana zaradi carinskega prekrška in bi namesto globe lahko izrekel opozorilo. Zagovornica je še navedla, da je kršiteljica obračun trošarine za mesec september 2009 oddala nemudoma po prejemu poziva in še pred izdajo izpodbijane odločbe o prekršku.

6. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje vrhovni državni tožilki, da se sodišče do navedenih trditev zahteve za sodno varstvo ni izrecno opredelilo. S tem pa sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Navedena kršitev je podana, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; ali če sodba nima razlogov oziroma so razlogi nerazumljivi. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da se pri presoji obrazloženosti sodbe, s katero sodišče odloči o zahtevi za sodno varstvo, smiselno uporabljajo določbe 167. člena ZP-1 glede pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.(1) Ob smiselni uporabi citirane določbe mora sodišče zahtevo za sodno varstvo vsebinsko obravnavati in se opredeliti do vseh relevantnih in zadostno konkretiziranih navedb. Ni pa sodišče dolžno ponavljati razlogov o odločilnih dejstvih in odgovarjati na tiste očitke vlagateljev zahteve za sodno varstvo, o katerih je svoje stališče že obrazloženo zavzel prekrškovni organ in je po presoji sodišča pravilno. Če odločba prekrškovnega organa vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo, tem razlogom zgolj pritrdi, ni podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.(2)

7. Navedena situacija je podana tudi v obravnavanem primeru. Dejstvo, da je kršiteljica obračun trošarine poslala takoj po prejetem opominu, je presojal že prekrškovni organ, ki je ocenil, da slednje ne more biti opravičljiv vzrok oziroma olajševalna okoliščina, zaradi katere bi prekrškovni organ lahko odločil drugače. Ob tem je prekrškovni organ navedel, da je kršiteljica v letu 2009 zamudila z obračunom trošarine tudi v mesecu marcu in maju. Iz obrazložitve odločbe o prekršku prav tako izhaja, da mora trošarinski zavezanec predložiti obračun trošarine ne glede na to, ali je v predpisanem obdobju dolžan plačati trošarino ali ne.

8. Že prekrškovni organ je tako argumentirano odgovoril na navedbe zagovornice, češ da ni nastala škodljiva posledica ter da je kršiteljica škodo nemudoma poravnala. S tem, ko sodišče navedenih argumentov ni ponavljalo, temveč je zgolj pritrdilo materialnopravni presoji prekrškovnega organa, zato ni kršilo 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Niti prekrškovni organ niti sodišče se sicer nista opredelila do navedbe zahteve, da kršiteljica do sedaj še ni bila spoznana za odgovorno za carinski prekršek. Ob presoji, da preostale navedbe zahteve za sodno varstvo niso utemeljene, pa se ta okoliščina izkaže kot pravno irelevantna, saj sama zase ne bi mogla vplivati na uporabo določb 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 oziroma 21. člena ZP-1 in s tem na drugačno odločitev.

9. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da uveljavljena kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

Op. št. (1): Odločba VS RS IV Ips 30/2007 z dne 20. 9. 2007, IV Ips 106/2008 z dne 16. 1. 2009. Op. št. (2): Odločbe VS RS IV Ips 30/2007 z dne 20. 9. 2007, IV Ips 63/2008 z dne 8.7. 2008, IV Ips 32/2009 z dne 14. 7. 2009.