Jedro

Varstvo prejemnika pa ni neomejeno in je odvisno od ocene, ali je bil prejemnik pošten v času od prejema do vračila odškodnine oziroma ali je glede na okoliščine primera lahko vedel, da je prejel plačilo, ki mu ga plačnik ne dolguje. V kolikor bi se ugotovilo, da oškodovanec oziroma prejemnik plačila ni bil pošten, bi moral vrniti prejete zneske po načelih odškodninskega prava.

Izrek

Pritožbi se ugodi in r a z v e l j a v i sodba sodišča prve stopnje ter zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se prepusti za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo o tožbenem zahtevku tako, da je po ugotovitvi, da sta podana pravni temelj in višina tožbenega zahtevka, le-temu ugodilo ter naložilo tožencu, da plača tožnici znesek 332.590,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe in da je dolžan toženec povrniti tožnici sodno odmerjene pravdne stroške v znesku 25.300,00 SIT s pripadajočimi obrestmi.

Proti tej sodbi je vložil toženec pravočasno pritožbo z uveljavljanjem vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi ter napadeno sodbo spremeni v skladu s pritožbenimi izvajanji, ali pa da jo razveljavi in nato zadevo vrne v nov postopek prvostopnemu sodišču. Pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka pojasnjuje pritožnik s procesnimi pomanjkljivostmi, zaradi katerih se napadene sodbe ne da preizkusiti, ker v obrazložitvi te sodbe niso navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih oziroma da je bil toženec, dokler ni sprejel obvestila tožeče stranke o vloženi reviziji dne 20.7.1998 v dobri veri ter da je do tedaj plačano odškodnino že porabil. Pritožnik zastopa stališče, da je porabil denar kot pošten prejemnik in da zato ni dolžan zahtevanega zneska vrniti tožeči stranki, kar je vsebina pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje po uradnem preizkusu zadeve in po pritožbenem predlogu v smeri pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ugotavlja, da ta pritožbeni razlog ni podan. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, pa čeprav le s skromno utemeljitvijo, da pogoji za uporabo 216. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika - OZ, niso bili podani, tako da je šteti pritožbo v tej smeri za neuspešno.

Sodišče druge stopnje pa meni, da je napadena odločitev vsaj preuranjena in da zaradi materialnopravnega pristopa prvega sodišča ni bilo dovolj pojasnjeno dejansko stanje, predvsem glede možnosti uporabe 216. člena ZOR, s katerim je predpisano, kdaj je mogoče prejeto odškodnino obdržati, čeprav sicer obstajajo razlogi za vrnitev po določbi četrtega odstavka 210. člena ZOR. Stališče sodišča druge stopnje je, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja v zvezi z določbo 216. člena ZOR ni dovolj pojasnilo in da so razlogi, navedeni v obrazložitvi v zvezi z dobrovernostjo tožnika tako skromni, da je mogoče šteti v tem obsegu obrazložitev za nerazumljivo. S četrtim odstavkom 210. člena ZOR je naloženo tistemu, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, da mora vrniti prejeto, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

V 216. členu ZOR pa je navedena kot posebna vrsta plačila odškodnine za škodo zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, pri kateri je zaradi humanih in socialnih razlogov izvzeta pravica zahtevati nazaj neutemeljeno plačane zneske odškodnine, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Varstvo prejemnika pa ni neomejeno in je odvisno od ocene, ali je bil prejemnik pošten v času od prejema do vračila odškodnine oziroma ali je glede na okoliščine primera lahko vedel, da je prejel plačilo, ki mu ga plačnik ne dolguje. V kolikor bi se ugotovilo, da oškodovanec oziroma prejemnik plačila ni bil pošten, bi moral vrniti prejete zneske po načelih odškodninskega prava. Pravno mnenje iz leta 2000 obravnava sicer vrnitev odškodnine, ko je pravna podlaga po plačilu odpadla, vendar pa sodišče druge stopnje meni, da v obravnavanem primeru tega stališča brez pridržka ni mogoče uporabiti. Iz obrazložitve pravnega mnenja je namreč razbrati, da se nanaša na drugačne okoliščine, oziroma ko je bila odškodnina plačana z namenom začasnega prikrajšanja in ko je bila že vložena izvršba. Gotovo pa je, da tega pravnega mnenja ni mogoče razumeti tako široko, da se nanaša na vse primerljive spore, saj bi s tem prezrli določbo 216. člena ZOR, ta pa je v času odločanja na prvi stopnji še vedno veljala.

Stališče sodišča druge stopnje je, da bi bila mogoča pravilna uporaba materialnega prava oziroma 216. člena v zvezi s četrtim odstavkom 210. člena ZOR, v kolikor bi se pojasnila oškodovančeva oziroma toženčeva dobrovernost v času od prejema odškodnine pa do tedaj, ko je plačilo postalo neutemeljeno in je bila zahtevana vrnitev že plačane odškodnine. Tako bi bilo potrebno pojasniti, kdaj je toženec izvedel za vloženo revizijo in tudi odpraviti nasprotja, ki so nastala v postopku na prvi stopnji, saj toženec trdi, da je za vrnitev odškodnine izvedel šele s prejemom obravnavane tožbe, medtem ko njegov pooblaščenec navaja, da je to bilo dne

20.7.1998. Iz listin, ki so v spisu in katere je predložila tožeča stranka pa izhaja le, da je pozvala toženo stranko pred vložitvijo te tožbe na vrnitev neutemeljeno plačane odškodnine in to z dopisom dne

14.7.1999, vsekakor pa po prejemu sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. štev. II Ips 474/98 z dne 10.6.1999. Zaradi dopolnitve dejanskega stanja v prej navedeni smeri in posledične pravilne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje z uporabo določbe 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP utemeljeni pritožbi ugodilo in odločilo, kot sledi iz izreka tega sklepa.

V novem postopku naj sodišče prve stopnje po dopolnitvi dokaznega postopka v že nakazani smeri in z doslednim spoštovanjem določbe 286. člena ZPP, nato z uporabo pravilnega materialnega prava znova odloči o sporu. Pri tem naj ne prezre stališča sodne prakse, ki je izraženo v pravnem mnenju, sprejetim na obči seji VS RS dne

30.6.2004, objavljeno v zbirki Pravnih mnenj, št. 1/2004.

Ko bo sodišče prve stopnje znova odločalo o glavnem zahtevku, bo z uporabo meril o končnem uspehu strank odločilo tudi o vseh stroških strank, vključno s pritožbenimi (154. člen v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP).