20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 903/2005 z dne 18. 8. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica je v nepravdnem postopku kot mati otroka predlagala odvzem roditeljske pravice otrokovemu očetu. Z izpodbijanim sklepom je bil njen predlog pravnomočno zavrnjen. V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do varstva človekove osebnosti in dostojanstva (21. člen Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave), pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave) ter določb 35. člena Ustave glede zakonske zveze in družine ter 54. člena Ustave glede pravic in dolžnosti staršev. Navaja, da pravni interes za vložitev ustavne pritožbe obstaja zato, ker je vložila odškodninsko tožbo proti državi, ki naj bi ji vseskozi kršila roditeljsko pravico.

2.Iz podatkov spisa je razvidno, da se predlog za odvzem roditeljske pravice nanaša na otroka, rojenega 9. 7. 1987. Otrok je torej postal polnoleten še pred vložitvijo ustavne pritožbe in roditeljska pravica staršev je s polnoletnostjo otroka že prenehala. Cilja, ki ga je predlagateljica zasledovala z vložitvijo predloga v nepravdnem postopku – odvzema roditeljske pravice – zato ne more več doseči in tudi odločitev Ustavnega sodišča na to ne bi vplivala. Njenemu predlogu namreč v nobenem primeru več ne bi bilo mogoče ugoditi. Glede na navedeno se izkaže, da pritožnica nima pravovarstvenega interesa za vložitev ustavne pritožbe. Pravovarstveni interes pa je procesna predpostavka, ki mora obstajati za vsako procesno dejanje, tudi za vložitev ustavne pritožbe. Obstoja pravnovarstvenega interesa v obravnavani zadevi ne izkazuje niti vložitev odškodninske tožbe proti državi zaradi domnevne kršitve njene roditeljske pravice. O utemeljenosti tega očitka in o zahtevku bo vsebinsko odločilo sodišče v pravdi. Če bo pritožnica menila, da bo z odločitvijo sodišča v tej pravdi prišlo do kršitve njenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, bo lahko zoper odločitev sodišča po izčrpanju pravnih sredstev vložila ustavno pritožbo.

3.Ker ustavna pritožba ni dopustna, jo je bilo treba zavreči.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan