Jedro

Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja A. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je zamudil rok za ugovor, ker mu delavka v podjetju, v katerem je sam eden od družbenikov, ni pravočasno izročila sklepa o izvršbi. Sodišče je štelo, da je vzrok za zamudo neupravičen, ker je nastal v sferi dolžnika. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je po mnenju pritožnika napačna, saj mora biti sklep o izvršbi dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ista določba vsebuje tudi določbe o nadomestnem vročanju po članu družine oziroma sodelavcu na delovnem mestu. Sodišče ni preverjalo, da dolžnik ni delavec v podjetju G. d.o.o., niti v tem podjetju ne opravlja poslovodne funkcije. V podjetju se pojavi občasno, zato ni mogoče za vročanje po sodelavcu uporabiti ista pravila ZPP. Sodni sklep tudi ni bil vročen zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, da bi bila vročitev skladna s šestim odstavkom 142. člena ZPP. Upnik kljub večkratnim protestom dolžnika račune pošilja osebno na ime dolžnika, čeprav gre za radijski aparat v lokalu podjetja G. d.o.o.. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar iz drugih razlogov, kot jih je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Po določbi prvega odstavka 116. člena ZPP v zvezi s 15. in 36. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je vrnitev v prejšnje stanje mogoče predlagati, če stranka zamudi rok za pritožbo ali ugovor in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje. Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je torej zamuda. Ko dolžnik trdi, da ni pravočasno prejel sklepa o izvršbi oziroma da mu je bil ta nepravilno vročen, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bil v zamudi. Ker predpostavka zamude ni podana, se pokaže odločitev sodišča prve stopnje za pravilno, saj vrnitev v prejšnje stanje v tem primeru ni možna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je hkrati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje vložil tudi ugovor zoper sklep o izvršbi. Ta ugovor bo sodišče prve stopnje moralo kot pravočasnega obravnavati. Dolžnik namreč v pritožbi pravilno opozarja, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen nepravilno. Sklep o izvršbi mora biti dolžniku vročen osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bil sklep o izvršbi v obravnavanem primeru že ob prvem vročanju vročen delavki podjetja G. d.o.o., kjer je dolžnik po ugotovitvah sodišča prve stopnje le družbenik, je bila takšna vročitev opravljena nepravilno. Sodišče prve stopnje bi moralo dolžniku, ki je v predlogu za izvršbo naveden kot fizična oseba, sklep o izvršbi vročiti tako, da bi vročevalec izročil dolžniku pisanje osebno. V primeru, da ga na danem naslovu vročevalec ne bi našel, bi le-ta moral poizvedeti, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, in mu nato pri katerem od družinskih članov ali drugi osebi, navedeni v prvem ali drugem odstavku 140. člena ZPP, pustiti pisno sporočilo, naj bo določen dan, ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu (to je tam, kjer je dolžnik zaposlen in ni le družbenik), da sprejme pisanje (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če vročevalec niti potem ne bi našel dolžnika, bi se moral ravnati po 140. oziroma 141. členu ZPP in bi veljalo, da je s tem vročitev opravljena.