Jedro

Protipravnost motenja je izključena, kadar je tako eksplicitno navedeno v zakonu ali kadar je dejanje/ravnanje opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, pod pogojem, da je ta sprejet na zakonski podlagi oziroma zakon nanj prenaša pooblastilo za (podrobnejšo) ureditev pravnih razmerij.

Pri inšpekcijski odločbi gre za oblasten enostranski posamičen akt, s katerim je na podlagi zakona/podzakonskega predpisa avtoritativno odločeno o pravici/obveznosti stranke. Iz predmetne inšpekcijske odločbe jasno izhaja obveznost tožene stranke, da mora odklopiti električni priključek tožnikov, kar pomeni, da takšen odklop, če bi ga tožena stranka izvedla, ne bi nasprotoval pravnemu redu in zato zaradi pomanjkanja protipravnosti ne bi predstavljal motilnega ravnanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožnikom omogoči in zagotovi nemoteno dobavo električne energije in električni priključek v delovanju, ji prepovedalo enostransko odklopiti električno energijo in onesposobiti električni priključek, s katerim se dobavlja električna energija na parcelo tožnikov, ter jo obsodilo na plačilo 573,00 EUR pravdnih stroškov, nastalih tožnikom.

Tožena stranka v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče ni izvedlo bistvenih dokazov, tj. ogleda na kraju samem in zaslišanja strokovnega sodelavca E.. Dejstvo, da tožniki plačujejo porabo električne energije toženi stranki po odštevalnem števcu, ki se nahaja v stanovanjski hiši tožnikov, ne more biti dokaz, da imajo v posesti električni kabel/električno energijo, temveč imajo zgolj posest nad napeljavo znotraj stanovanjske hiše, priključek in električni kabel pa je bil ves čas v posesti tožene stranke. Da tožniki lahko koristijo storitve tožene stranke v obliki dobave električne energije, je zgolj njena dobra volja, saj tožnikom ni bilo treba plačati stroškov izgradnje električnega priključka. Predmetni kabel je namestila tožena stranka, zato je bil in je še vedno v njeni posesti. Nadalje navaja, da sodišče s sklepom varuje nezakonito stanje. Predmetni priključek je internega značaja, tožena stranka ni operater in ni registrirana za dobavo električne energije, zato je treba nezakonito stanje odpraviti. Sodišče ji nalaga, da še nadalje ravna v nasprotju z zakonom in krši prisilne predpise. Odločbo z dne 10. 10. 2012 je izdal pristojni upravni organ (Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor) in je sodišče ne more ignorirati. Inšpekcijski ugotavlja organ, je tožena stranka v prekršku zaradi zagotavljanja električne energije tretjim osebam, ki bi morale imeti urejen svoj priključek, zato mora odpraviti nezakonito stanje. Ker je upravni organ odstranitev priključka naložil toženi strani, jasno kaže, da ima ona posest nad internim priključkom. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožniki na vročeno pritožbo niso odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da prvostopenjsko sodišče ni izvedlo z njene strani predlaganih dokazov, tj. ogleda na kraju samem in zaslišanja strokovnega sodelavca E.. Pri tem ne obrazloži, zakaj in na kakšen način naj bi zavrnitev teh dokaznih predlogov vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, zato pritožbeni očitek ni utemeljen.

Tožena stranka zatrjuje, da imajo tožniki posest zgolj nad napeljavo znotraj stanovanjske hiše, priključek in električni kabel pa je bil ves čas in je še vedno v posesti tožene stranke, zato tožniki ne morejo uveljavljati posestnega varstva.

Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je soglašala z ureditvijo električnega priključka na način, da napeljava poteka prek njenega objekta/parcele, medtem ko dejstvo, da so imeli tožniki vrsto let svojo nepremičnino opremljeno z elektriko, niti ni bilo sporno. S protipravnim odklopom električne energije s strani tožene stranke bi bili tožniki moteni v dosedanjem izvrševanju mirne posesti svoje nepremičnine (na način, da je bila ta opremljena z električno energijo), zato jim posestno varstvo (načeloma) gre. Sodišče namreč daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ). To pomeni, da je za odločitev v tej pravdni zadevi pravno irelevantno lastništvo električnega priključka/kabla, prek katerega dobivajo tožniki električno energijo. Tudi posest samega priključka in kabla ni bistvena. Ključno je, da je imela tožena stranka svojo nepremičnino v posesti tako, da je bila ta opremljena z električno energijo, kar tožena stranka priznava.

Toda tožena stranka utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo odločbe Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor z dne 10. 10. 2012, opr. št. 06134-8/2012. SPZ v tretjem odstavku 33. člena določa, da posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu. V sporih zaradi motenja posesti je tako poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik, ter vprašanja, ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, treba obravnavati tudi vprašanje, ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takšnimi dejanji in ravnanji, ki so v nasprotju s pozitivnimi predpisi in pravnim redom.

SPZ za razliko od prej veljavnega ZTRL protipravnost motenja izključuje samo, če motenje temelji na zakonu.(1) Zakonsko določene besedne zveze temelji na zakonu resda ne gre tolmačiti tako ozko, da bi moral biti razlog za motenje eksplicitno naveden v zakonu, a določba predstavlja izjemo od splošnega pravila, ki prepoveduje poseganje v obstoječe posestno stanje, izjeme pa je treba v pravu vselej razlagati ozko. Sodna praksa je izoblikovala jasno stališče, da SPZ sodno varstvo odreka le takrat, kadar poseg v posest temelji na zakonu(2) oziroma da SPZ v tretjem odstavku 33. člena SPZ pred očitkom motenja posesti varuje le tiste osebe, ki jim poseben zakon dovoljuje posege v posest(3). Sodna praksa je tudi že razlagala zakonsko besedilu temelji na zakonu, in sicer se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oziroma z dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi(4), pri čemer se je že pravna teorija postavila na stališče, da pravni posel, čeprav oblikovan v skladu z veljavnim pravnim redom, nikdar ne more izključiti protipravnosti(5), medtem ko je sodna praksa zavzela stališče, da protipravnost lahko izključena, kadar ravnanje temelji na odloku (oziroma drugem podzakonskem predpisu), izdanem na podlagi zakona(6). Povedano drugače: protipravnost motenja je izključena, kadar je tako eksplicitno navedeno v zakonu ali kadar je dejanje/ravnanje opravljeno na podlagi podzakonskega predpisa, pod pogojem, da je ta sprejet na zakonski podlagi oziroma zakon nanj prenaša pooblastilo za (podrobnejšo) ureditev pravnih razmerij.

Pri inšpekcijski odločbi gre za oblasten enostranski posamičen akt, s katerim je na podlagi zakona/podzakonskega predpisa avtoritativno odločeno o pravici/obveznosti stranke. Iz predmetne inšpekcijske odločbe jasno izhaja obveznost tožene stranke, da mora (zaradi dejanskega stanja, ki nasprotuje zakonski ureditvi – določbam Energetskega zakona) odklopiti električni priključek tožnikov, kar pomeni, da takšen odklop, če bi ga tožena stranka izvedla, ne bi nasprotoval pravnemu redu in zato zaradi pomanjkanja protipravnosti ne bi predstavljal motilnega ravnanja.

Vendar v tem trenutku na podlagi dejstev, ki izhajajo iz spisa, ni mogoče dokončno odločiti v zadevi. V spisu (na predloženi inšpekcijski odločbi – priloga B 3) namreč ni podatka, ali je odločba dokončna (in pravnomočna)(7), poleg tega pa so tožniki v spis vložili dokazno listino (naslovljena „redna in izredna pravna sredstva“, z dne 7. 11. 2012, priloga A 12), iz katere izhaja(8), da so to odločbo inšpektorata pravno izpodbijali. Glede na datum vložitve vloge tožnikov bi morala biti v trenutku, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, že znana usoda te odločbe, a sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava tega dejstva ni ugotavljalo.

Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je odločba inšpektorata, z vsebino, kot izhaja iz odločbe, ki je sedaj v spisu, že dokončna, ter v primeru pozitivnega odgovora tožnikom zaradi pomanjkanja protipravnosti v ravnanju tožene stranke odreči posestno varstvo.

(1) Gre za novost. Tako Juhart, dr. M., Stvarnopravni zakonik, uvodna pojasnila, GV založba, Ljubljana, 2002, str. 35, in Tratnik, M., Stvarnopravni zakonik z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 54. (2) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4. 7. 2007, opr. št. I Cp 2158/2007, sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12. 8. 2009, opr. št. I Cp 1764/2009. (3) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 7. 4. 2010, opr. št. II Cp 402/2010. (4) Sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 21. 11. 2006, opr. št. I Cp 258/2006. (5) Tako Juhart, dr. M., ibidem, in Tratnik, M., ibidem.

(6) Gre za stališče sodne prakse, zavzeto v sporih zaradi motenja posesti v zvezi z izdanimi gradbenimi dovoljenji. Primerjaj zlasti sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 16. 4. 2009, opr. št. I Cp 1314/2009, in na tretji strani te odločbe citirano večinsko sodno prakso.

(7) Le odločba s takšno kvaliteto namreč lahko izključi protipravnost motilnega ravnanja, o čemer si je enotna tudi sodna praksa. Glej sodne odločbe, naveden zgoraj.

(8) Iz izvoda, ki je vložen v ta spis, ne izhaja dohodni žig, ki bi potrjeval, da je bila vloga res vložena, niti tožniki niso priložili potrdila, ki bi dokazoval, da so vlogo oddali po pošti, vendar ob dejstvu, da odločba ni opremljena s klavzulo dokončnosti/pravnomočnosti, to niti ni bilo potrebno.