Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožbeni predlog v sporih o zakonitosti upravnega akta, v katerih se (poleg o tožbi v sporu polne jurisdikcije) odloča o izpodbojni ali ugotovitveni tožbi, ni strogo formaliziran, mora pa biti iz njega mogoče jasno ugotoviti zahtevan obseg odprave akta oziroma ugotovitve njegove nezakonitosti. Če iz tožbe navedenega ni mogoče razbrati, je taka tožba pomanjkljiva in je ni mogoče obravnavati. Odgovor na to, kdaj tožbe ni mogoče obravnavati, je zato odvisen od okoliščin (vsebine) vsakokratne tožbe in je stvar preizkusa v vsakem primeru posebej. Zato mora sodišče, če meni, da vložene tožbe ni mogoče obravnavati, v obrazložitvi odločitve konkretizirano pojasniti njene neodpravljene formalne napake, ki so v nadaljevanju preprečile njeno vsebinsko obravnavo. Izpodbijani sklep navedenim zahtevam glede obrazloženosti ne zadosti, saj iz njega ni mogoče razbrati, na čem temelji ocena sodišča prve stopnje o nekonkretiziranosti in tudi o nejasnosti tožbenega predloga, ki onemogoča obravnavo tožbe.
I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 1874/2021-5 z dne 20. 4. 2022 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Tožnica je vložila tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-98782/2016-41 z dne 19. 4. 2021 (v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. 499-29-238/2021-2 z dne 26. 10. 2021). V tožbi je navedla, da želi, naj sodišče prve stopnje toženi stranki »vbije« v glavo, da ni ničesar dolžna in da je treba delati oziroma sklepati na osnovi dokazov, ter da naj sodišče toženi stranki naroči, da tožnico preneha terjati in ji vrne denar, ki ji ga je neupravičeno trgala z računov. Sodišče prve stopnje je tožnico z dopisom z dne 18. 3. 2022 pozvalo k odpravi pomanjkljivosti tožbe (med drugim tudi k dopolnitvi tožbenega zahtevka s konkretizacijo kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi) in jo opozorilo na pravne posledice po drugem odstavku 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če tožbe v postavljenem roku ne bo dopolnila. Tožnica je dne 11. 4. 2022 vložila vlogo, v kateri je dodatno navedla, da želi od sodišča, da ravna hitro, pismeno in pošteno oziroma na osnovi dokazov, katerih pa ni, ker si je FURS vse izmislil, da naj se jo neha terjati za znesek, ki je naveden v izpodbijanem aktu ter se ji povrnejo stroški in vse, kar je tožena stranka izterjala.
2. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožba tudi po dopolnitvi zaradi nekonkretiziranega in nejasnega tožbenega predloga ostala do take mere nepopolna in nerazumljiva, da jo je bilo treba zavreči. 3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo. Med drugim navaja, da je sodišče prestrogo obravnavalo tožbo prava neuke stranke, saj je iz nje mogoče razbrati, da je želela odpravo izpodbijanega akta. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, tako da se nadaljuje s postopkom odločanja o tožbi zoper sklep FURS z dne 19. 4. 2021. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.
**K I. točki izreka:**
5. Pritožba je utemeljena.
6. Tožba mora kot formalni akt vsebovati različne predpisane sestavine, med njimi tudi predlog, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Če se s tožbo zahteva odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi ali vrnitev stvari ali odškodnina, mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (drugi odstavek istega člena). Če je tožba v tem pogledu (to je glede tožbenega predloga in tožbenega zahtevka) nepopolna, tožnik pa pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku in sodišče zaradi tega tožbe ne more obravnavati, s sklepom zavrže tožbo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).
7. Kar zadeva tožbeni predlog v sporih o zakonitosti upravnega akta, v katerih se (poleg o tožbi v sporu polne jurisdikcije) odloča o izpodbojni ali ugotovitveni tožbi, ta ni strogo formaliziran, mora pa biti iz njega mogoče jasno ugotoviti zahtevan obseg odprave akta oziroma ugotovitve njegove nezakonitosti. Če iz tožbe navedenega ni mogoče razbrati, je taka tožba pomanjkljiva in je ni mogoče obravnavati.1 Odgovor na to, kdaj tožbe ni mogoče obravnavati, je zato odvisen od okoliščin (vsebine) vsakokratne tožbe in je stvar preizkusa v vsakem primeru posebej.2 Zato mora sodišče, če meni, da vložene tožbe ni mogoče obravnavati, v obrazložitvi odločitve konkretizirano pojasniti njene neodpravljene formalne napake, ki so v nadaljevanju preprečile njeno vsebinsko obravnavo.
8. Izpodbijani sklep navedenim zahtevam glede obrazloženosti ne zadosti, saj iz njega ni mogoče razbrati, na čem temelji ocena sodišča prve stopnje o nekonkretiziranosti in tudi o nejasnosti tožbenega predloga (tako v 6. točki obrazložitve), ki onemogoča obravnavo tožbe. To še posebej ob dejstvu, na kar pravilno opozarja pritožnica, da je v tožbi jasno navedeno, da je vložena zoper sklep FURS, št. DT 4934/98782/2016-41 z dne 19. 4. 2021, in da naj se pritožnico na podlagi intervencije sodišča preneha terjati. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je glede na skopo vsebino poziva sodišča z dne 18. 3. 2022, naj pritožnica pojasni, kako in v čem želi odpravo sklepa, očitno, da je prvostopenjsko sodišče štelo, da je bila vložena izpodbojna tožba. Taka je namreč tožba, če se z njo zahteva odprava upravnega akta v smislu prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1. 9. Glede na navedeno ni mogoče odgovoriti na pritožbene trditve, da je bila tožba z vidika tožbenega predloga popolna. Vrhovno sodišče je zato zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka upravnega spora iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katero pazi tudi po uradni dolžnosti, pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (77. člen ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).
**K II. točki izreka**
10. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Glej dr. Erik Kerševan: Tožbeni zahtevki v upravnem sporu, Revija Odvetnik, št. 2 (75)/2016. 2 V tem smislu Vrhovno sodišče v zadevi I Up 88/2014 z dne 10. 12. 2014.