Jedro

Okoliščina, da je direktor in družbenik tožeče stranke mož sodnice, ki funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Celju, sama po sebi ne utemeljuje dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v Celju. Zgolj dejstvo, da imata obe sodišči sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj lahko poznajo, pa ob dejstvu, da ne gre za majhni sodišči, ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Po ugovoru dolžnika je Okrajno sodišče v Ljubljani (centralni oddelek za verodostojno listino) sklep o izvršbi tega sodišča VL 29068/2023 z dne 20. 4. 2023 razveljavilo (1. točka izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (2. točka izreka).

2. Tožena stranka je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki ga utemeljuje s tem, da je A. A., eden od dveh direktorjev in družbenikov tožeče stranke, mož sodnice na Okrajnem sodišču v Celju. Navaja, da sta okrajno in okrožno sodišče na isti oziroma povezani lokaciji in omogočata medsebojno poznavanje oseb, ki opravljajo sodno funkcijo, kar vzbuja izrazit dvom tožene stranke v nepristranskost sojenja pred sodiščem v Celju. Po mnenju tožene stranke je to okoliščina, ki vzbuja tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča. 3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se (po kriteriju razumnega opazovalca) v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.1

5. Vendar navedbe v predlogu ne dajejo podlage za tako ugotovitev. Navedba, da je direktor in družbenik tožeče stranke mož sodnice, ki funkcijo opravlja na Okrajnem sodišču v Celju, sama po sebi ne utemeljuje dvoma v objektivno nepristranskost sodišča. Spor je namreč obravnavan na Okrožnem sodišču v Celju, zgolj dejstvo, da imata obe sodišči sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj lahko poznajo, pa ob dejstvu, da ne gre za majhni sodišči,2 ne vzbuja dvoma v objektivno nepristranskost. Zgolj poznanstvo med sodniki še ne pomeni, da zaradi tega sodniki ne bi mogli neobremenjeno odločati o zadevi. Če pa bi med razpravljajočo sodnico in sodnico, ki je žena direktorja in družbenika tožeče stranke, obstajala kakšna večja medsebojna povezanost, pa bi to lahko bil razlog za postopanje po 70. členu ZPP.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj odločbo US RS Up-799/13 z dne 22. 1. 2015. Določba prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku, ki jo obravnava odločba US RS, je smiselno enaka določbi 67. člena ZPP. 2 Na Okrajnem sodišču v Celju je po javno dostopnih podatkih 26 sodnikov, na Okrožnem sodišču v Celju pa 32 sodnikov.