Jedro

Jedro

ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ko jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik pa na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik pa je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti). Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana.

ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ko jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik pa na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik pa je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti). Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana.

Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe,

Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe,

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi v izpodbijanih točkah I, II in V izreka sklepa.

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi v izpodbijanih točkah I, II in V izreka sklepa.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III.Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku prostovoljnega roka za izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

III.Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku prostovoljnega roka za izpolnitev obveznosti.

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da v izvršilni postopek namesto dolžnice A. P. vstopi nov dolžnik Republika Slovenija, da se izvršilni postopek zoper dolžnico A. P. ustavi, ter da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom - rubežem denarnih sredstev (novega) dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (točke I, II in III izpodbijanega sklepa). Nadalje je sodišče prve stopnje v presežku predlog upnika z dne 7. 11. 2023 zavrnilo, ter dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 93,33 EUR (točki IV in V izpodbijanega sklepa).

Obrazložitev

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje, vsebovano v točkah I, II in V izreka navedenega sklepa, je novi dolžnik (v nadaljevanju dolžnik) vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da izvršilnega postopka ne prevzema na podlagi določil Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Nadalje dolžnik navaja, da niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato bi bilo potrebno predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom zavrniti. Materialno pravno stališče dolžnika je, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR ne predvideva avtomatičnega pravnega nasledstva Republike Slovenije za dolg odgovornega družbenika do upnikov, temveč do tega pride, glede na določbe 7. in 8. člena ZOKIPOSR, šele po ugotovitvi tega dejstva na podlagi sklenjenega sporazuma ali poravnave pri Državnem odvetništvu ali na podlagi sodne odločbe. Zgolj takšen sporazum ali sodna odločba lahko predstavlja listino v skladu s 24. členom ZIZ. Dolžnik se pri tem sklicuje na stališče VSC v sklepu opr. št. I Ip 1960/2022.

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da v izvršilni postopek namesto dolžnice A. P. vstopi nov dolžnik Republika Slovenija, da se izvršilni postopek zoper dolžnico A. P. ustavi, ter da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom - rubežem denarnih sredstev (novega) dolžnika pri organizacijah za plačilni promet (točke I, II in III izpodbijanega sklepa). Nadalje je sodišče prve stopnje v presežku predlog upnika z dne 7. 11. 2023 zavrnilo, ter dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 93,33 EUR (točki IV in V izpodbijanega sklepa).

3.Upnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pri čemer opozarja na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024.

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje, vsebovano v točkah I, II in V izreka navedenega sklepa, je novi dolžnik (v nadaljevanju dolžnik) vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da izvršilnega postopka ne prevzema na podlagi določil Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR). Nadalje dolžnik navaja, da niso izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato bi bilo potrebno predlog upnika za nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom zavrniti. Materialno pravno stališče dolžnika je, da tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR ne predvideva avtomatičnega pravnega nasledstva Republike Slovenije za dolg odgovornega družbenika do upnikov, temveč do tega pride, glede na določbe 7. in 8. člena ZOKIPOSR, šele po ugotovitvi tega dejstva na podlagi sklenjenega sporazuma ali poravnave pri Državnem odvetništvu ali na podlagi sodne odločbe. Zgolj takšen sporazum ali sodna odločba lahko predstavlja listino v skladu s 24. členom ZIZ. Dolžnik se pri tem sklicuje na stališče VSC v sklepu opr. št. I Ip 1960/2022.

4.Pritožba ni utemeljena.

3.Upnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem se zavzema za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, pri čemer opozarja na odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-115/23-14 z dne 4. 4. 2024.

5.V obravnavani zadevi je upnik dne 26. 8. 2003 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika - družbo C. d.o.o., zaradi izterjave upnikove zapadle denarne terjatve, izkazane z verodostojno listino. Dne 18. 4. 2005 je bila družba C. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). S sklepom opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009 je sodišče na upnikov predlog postopek nadaljevalo zoper ustanovitelja in družbenika izbrisane družbe, in sicer A. P. in I. P., naložilo dolžnikoma (družbenikoma) plačilo terjatve upnika ter dovolilo predlagano izvršbo. Ta sklep je postal pravnomočen in izvršljiv dne 5. 2. 2009. Postopek izvršbe se je skladno s predlaganimi in dovoljenimi izvršilnimi sredstvi nadaljeval pod opr. št. In 941/2009. S sklepom z dne 28. 5. 2015 je sodišče izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov za dolžnika I. P. ustavilo. Ker upnik v odprtem pritožbenem roku zoper sklep z dne 28. 5. 2015 ni podal predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma pritožbe, je sklep z dne 28. 5. 2015 postal pravnomočen dne 25. 6. 2015 ter je bil predmetni izvršilni postopek zoper dolžnika I. P. pravnomočno ustavljen. Zoper dolžnico A. P. je predmetni izvršilni postopek še v teku, in sicer z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem dolžnikove plače.

4.Pritožba ni utemeljena.

6.Upnik je z vlogo z dne 7. 11. 2023 podal predlog za vstop Republike Slovenije kot novega dolžnika v predmetni izvršilni postopek na podlagi ZOKIPOSR. Svoj predlog je upnik v bistvenem utemeljil na določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, kot pravni podlagi za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo v smislu singularnega pravnega nasledstva na podlagi samega zakona.

7.ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ko jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik pa na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik pa je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti). Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana (o tem je bilo v konkretnem postopku že odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009).

5.V obravnavani zadevi je upnik dne 26. 8. 2003 vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika - družbo C. d.o.o., zaradi izterjave upnikove zapadle denarne terjatve, izkazane z verodostojno listino. Dne 18. 4. 2005 je bila družba C. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra na podlagi 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). S sklepom opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009 je sodišče na upnikov predlog postopek nadaljevalo zoper ustanovitelja in družbenika izbrisane družbe, in sicer A. P. in I. P., naložilo dolžnikoma (družbenikoma) plačilo terjatve upnika ter dovolilo predlagano izvršbo. Ta sklep je postal pravnomočen in izvršljiv dne 5. 2. 2009. Postopek izvršbe se je skladno s predlaganimi in dovoljenimi izvršilnimi sredstvi nadaljeval pod opr. št. In 941/2009. S sklepom z dne 28. 5. 2015 je sodišče izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter izvršbo z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov za dolžnika I. P. ustavilo. Ker upnik v odprtem pritožbenem roku zoper sklep z dne 28. 5. 2015 ni podal predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom oziroma pritožbe, je sklep z dne 28. 5. 2015 postal pravnomočen dne 25. 6. 2015 ter je bil predmetni izvršilni postopek zoper dolžnika I. P. pravnomočno ustavljen. Zoper dolžnico A. P. je predmetni izvršilni postopek še v teku, in sicer z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet ter z rubežem dolžnikove plače.

8.Navedeno torej pomeni, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024.

6.Upnik je z vlogo z dne 7. 11. 2023 podal predlog za vstop Republike Slovenije kot novega dolžnika v predmetni izvršilni postopek na podlagi ZOKIPOSR. Svoj predlog je upnik v bistvenem utemeljil na določbi tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, kot pravni podlagi za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo v smislu singularnega pravnega nasledstva na podlagi samega zakona.

9.Domneva o prevzemu dolga iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja (le) za terjatve upnikov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR, torej za tiste terjatve, za plačilo katerih so upniki zoper družbenike izbrisanih družb že pridobili izvršilni naslov. Najpogostejši izvršilni naslov iz določbe 6. točke 2. člena ZOKIPOSR je pravnomočna sodba ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer je zakonodajalec odkazal na vsako listino, ki je lahko izvršilni naslov po slovenskem pravu. Navedena določba se tako nanaša na vse izvršilne naslove, na podlagi katerih je mogoče začeti ali nadaljevati izvršbo zoper aktivne družbenike izbrisanih družb (torej tudi na izvršilne naslove proti izbrisani družbi), kot tudi sodbo ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki nalagata plačilo določenega denarnega zneska izbrisani družbi. Nujno je, da so bili v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjeni ugovori družbenika, da obveznost družbe ni prešla nanj, ali da jih je imel družbenik možnost uveljavljati, pa te možnosti ni izkoristil.

7.ZOKIPOSR po mnenju pritožbenega sodišča jasno določa domnevo, da je Republika Slovenija, z dnem njegove uveljavitve, prevzela dolg odgovornega družbenika do upnikov na podlagi ex lege prenosa obveznosti izbrisane družbe na aktivnega družbenika pod pogoji, ki jih za prevzem dolga določa zakon, ki ureja obligacijska razmerja, in da je upnik v prevzem dolga privolil ter da so prenehala vsa zavarovanja dolga. Upniki lahko na podlagi tega zakona uveljavijo od prevzemnika plačilo še neplačanega dela svoje terjatve, ko jo imajo do družbenikov izbrisane družbe, pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR); prevzemnik pa na podlagi samega zakona vstopi na mesto prvotnega dolžnika (prvotni dolžnik pa je za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti). Stališče dolžnika, da bi moral upnik zadostiti pogojem iz 24. člena ZIZ in predložiti kvalificirano listino pa ni pravilno. ZIZ namreč v 24. členu dopušča izkaz prehoda terjatve tudi "na drug način", kar je v obravnavani zadevi na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra v zvezi s tem, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana (o tem je bilo v konkretnem postopku že odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009).

10.Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe, kot je to storil tudi upnik v obravnavani zadevi.

8.Navedeno torej pomeni, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije. Takšno stališče izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024.

11.Ker torej upnik razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom (sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009) proti ustanovitelju in družbeniku družbe, ki je bila na podlagi določb ZFPPod izbrisana iz sodnega registra, ter upnik svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane, terjatev pa tudi ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova tudi ni zastarala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je prvotni dolžnik za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti, ter da v izvršilni postopek namesto prvotnega dolžnika (A. P.) vstopi Republika Slovenija kot novi dolžnik .

9.Domneva o prevzemu dolga iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja (le) za terjatve upnikov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR, torej za tiste terjatve, za plačilo katerih so upniki zoper družbenike izbrisanih družb že pridobili izvršilni naslov. Najpogostejši izvršilni naslov iz določbe 6. točke 2. člena ZOKIPOSR je pravnomočna sodba ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer je zakonodajalec odkazal na vsako listino, ki je lahko izvršilni naslov po slovenskem pravu. Navedena določba se tako nanaša na vse izvršilne naslove, na podlagi katerih je mogoče začeti ali nadaljevati izvršbo zoper aktivne družbenike izbrisanih družb (torej tudi na izvršilne naslove proti izbrisani družbi), kot tudi sodbo ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki nalagata plačilo določenega denarnega zneska izbrisani družbi. Nujno je, da so bili v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjeni ugovori družbenika, da obveznost družbe ni prešla nanj, ali da jih je imel družbenik možnost uveljavljati, pa te možnosti ni izkoristil.

12.Določbe 7. člena in petega odstavka 8. člena ZOKIPOSR, na katere se sklicuje dolžnik v pritožbi, ne urejajo postopka in pogojev za uveljavitev zahtevkov upnikov za plačilo njihovih neplačanih terjatev od Republike Slovenije, kot prevzemnika dolga, temveč postopek uveljavitve zahtevkov upravičencev do uveljavitve denarne odškodnine od Republike Slovenije, kot zavezanca za plačilo te odškodnine. Le v zvezi s slednjimi ZOKIPOSR, kot pogoj za njihovo uveljavljanje s tožbo pred pristojnim sodiščem, v 7. in 8. členu določa predhodni postopek poskusa sklenitve sporazuma, ki se začne s predlogom upravičenca, vloženim pri Državnem odvetništvu. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja možnost sklenitve sporazuma o prevzemu dolga z upnikom, vendar (poskus) sklenitve takšnega sporazuma ni pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku na podlagi jasne določbe tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Ob tem je potrebno ZOKIPOSR razlagati na način, da so pravice odgovornih družbenikov učinkoviti zaščitene, kar ne bi bile, če bi se lahko Državno odvetništvo poljubno odločalo, ali bo država njihove dolgove prevzela ali ne (tako odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024).

10.Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, tako že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe, kot je to storil tudi upnik v obravnavani zadevi.

13.Glede na vse obrazloženo pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in V. točki izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o vstopu novega dolžnika in ustavitvi postopka zoper prejšnjo dolžnico, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika, vsebovana v točki V izpodbijanega sklepa, pri čemer novi dolžnik višine odmerjenih nadaljnjih stroškov konkretizirano niti ne graja.

11.Ker torej upnik razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom (sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Ig 2072/2007 z dne 21. 1. 2009) proti ustanovitelju in družbeniku družbe, ki je bila na podlagi določb ZFPPod izbrisana iz sodnega registra, ter upnik svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane, terjatev pa tudi ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova tudi ni zastarala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je prvotni dolžnik za prevzete obveznosti prost svoje obveznosti, ter da v izvršilni postopek namesto prvotnega dolžnika (A. P.) vstopi Republika Slovenija kot novi dolžnik .

14.Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

15.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen.

12.Določbe 7. člena in petega odstavka 8. člena ZOKIPOSR, na katere se sklicuje dolžnik v pritožbi, ne urejajo postopka in pogojev za uveljavitev zahtevkov upnikov za plačilo njihovih neplačanih terjatev od Republike Slovenije, kot prevzemnika dolga, temveč postopek uveljavitve zahtevkov upravičencev do uveljavitve denarne odškodnine od Republike Slovenije, kot zavezanca za plačilo te odškodnine. Le v zvezi s slednjimi ZOKIPOSR, kot pogoj za njihovo uveljavljanje s tožbo pred pristojnim sodiščem, v 7. in 8. členu določa predhodni postopek poskusa sklenitve sporazuma, ki se začne s predlogom upravičenca, vloženim pri Državnem odvetništvu. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja možnost sklenitve sporazuma o prevzemu dolga z upnikom, vendar (poskus) sklenitve takšnega sporazuma ni pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku na podlagi jasne določbe tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Ob tem je potrebno ZOKIPOSR razlagati na način, da so pravice odgovornih družbenikov učinkoviti zaščitene, kar ne bi bile, če bi se lahko Državno odvetništvo poljubno odločalo, ali bo država njihove dolgove prevzela ali ne (tako odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I 115/23 z dne 4. 4. 2024).

16.Upniku je pritožbeno sodišče priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 500 točk (Tar. št. 31/7 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) ter materialne stroške v višini 2% od 500 točk kar znaša 10 točk (tretji odstavek 11. člena OT). Celotni priznani pritožbeni stroški dolžnika znašajo tako skupno 510 točk oziroma 306,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 373,32 EUR. Te priznane stroške pritožbenega postopka je upniku dolžan povrniti novi dolžnik v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku 8 dnevnega paricijskega roka.

13.Glede na vse obrazloženo pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I., II. in V. točki izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o vstopu novega dolžnika in ustavitvi postopka zoper prejšnjo dolžnico, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika, vsebovana v točki V izpodbijanega sklepa, pri čemer novi dolžnik višine odmerjenih nadaljnjih stroškov konkretizirano niti ne graja.

Zveza:

14.Odločitev o dolžnikovih stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

15.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen.

Zakon o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (2021) - ZOKIPOSR - člen 17, 17/3 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 24

16.Upniku je pritožbeno sodišče priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 500 točk (Tar. št. 31/7 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) ter materialne stroške v višini 2% od 500 točk kar znaša 10 točk (tretji odstavek 11. člena OT). Celotni priznani pritožbeni stroški dolžnika znašajo tako skupno 510 točk oziroma 306,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 373,32 EUR. Te priznane stroške pritožbenega postopka je upniku dolžan povrniti novi dolžnik v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku 8 dnevnega paricijskega roka.

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.