Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da večina pritožbenih navedb očeta, za odločitev o predlogih za izdajo začasnih odredb, ni pravno relevantnih, zato sodišče prve stopnje nanje ni bilo dolžno odgovarjati. Sodišče jih bo presojalo ter na bistvene odgovorilo v rednem postopku. Takrat bo opravilo skupno dokazno oceno, ki bo omogočala prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnima sinovoma. Največjo otrokovo korist bo sodišče zasledovalo v rednem postopku, ko bo odločalo o dodelitvi v vzgojo in varstvo ter o času, ki ga bosta otroka preživljala z vsakim od staršev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo, da se stiki med mladoletnima sinovoma udeležencev A. A. in B. B. ter njunim očetom C. C. začasno določijo med vikendi, vsak drugi vikend od petka, ko oče prevzame otroka v šoli po koncu šolskega pouka, do nedelje, ko ju do 19.00 ure pripelje na dom matere, ter med tednom vsako sredo, ko oče prevzame otroka v šoli po koncu pouka, do četrtka, ko ju zjutraj odda v šolo (točka I). Za primer kršitve navedene obveznosti je nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, v primeru kršitve pa izdalo nov sklep ter izreklo novo, višjo kazen (točka II), odločilo, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do drugačne odločitve oziroma do pravnomočnosti nepravdnega postopka, predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe zavrnilo (točka IV), odločilo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (točka V) ter da so stroški začasne odredbe nadaljnji stroški postopka (točka VI).

2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec (oče). Sklep izpodbija v celoti ter predlaga, da sodišče ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe. V nadaljevanju povzema odločitev sodišča prve stopnje ter navaja, da je sklep nepravilen in nezakonit ter podaja obširno obrazložitev, ki se delno povzema: očita, da se sodišče o njegovem predlogu ni opredelilo. Mati želi otroka odtujiti od očeta, ki je skrben in otroka sta navajena veliko časa preživeti z očetom. Stiska, ki se otrokoma pojavlja, je posledica ravnanja matere. Oče postopa zgolj v korist otrok, glede otrok se je pripravljen pogovarjati, popuščati, da otroka čim manj čutita stisko. Mati se z njim krega, samo da dokaže svoj prav in se ne ozira na dobrobit otrok. Navaja, da ga je v januarju po krivem obtožila kaznivega dejanja nasilja v družini in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Stike sta starša prilagajala dvoizmenskemu delu očeta. Mati je pričela sistematično zapletati pri dogovarjanju glede stikov v zadnjem mesecu, ko je izvedela, da ima novo partnerko. Poudarja, da stiki otrok z očetom ne vplivajo slabo na otroka, temveč nanju slabo vpliva obnašanje matere, ki jima slabo govori o očetu. Stiki so vse od razpada družine potekali v enakem obsegu. V zadnjem mesecu, ko je predlagateljica pričela s krčenjem stikov, so se pričele kazati težave. Podrobno opisuje, kako skrbi za otroka v času stikov, da daje prednost šoli, da otrokoma pomaga pri opravljanju šolskih obveznosti. Oče sodeluje in se je na željo matere iz stanovanja umaknil. V vzgoji otrok želi biti udeležen v večjem obsegu, saj ima enake pravice kot mati, na otroka ni in nikoli ne bo izvajal nikakršnega pritiska. Na dolgi rok bi bilo smiselno, da se stiki izvajajo na način, da sta otroka pri očetu teden dni in pri materi teden dni. Glede mnenja CSD navede, da mu sodišče ne bi smelo slepo slediti, ker nima uvida CSD v vso dogajanje. Sam je prosil za pogovor na CSD v juniju, ko sta bila otroka v stiski. CSD bi lahko kontaktiral očeta in ne drži, da oče noče sodelovati. Nikoli ni nasprotoval nobeni psihološki obravnavi, neprimerno vedenje sinov ni zaradi stikov z očetom, ampak zaradi tega, ker mati otrokoma omejuje stike, grdo govori o očetu in se na otroka dere. Splošno znano je dejstvo, da je iz psihološkega vidika oče zelo pomembna oseba v procesu razvoja otroka. Med staršema je prisoten visok medsebojni konflikt. Predlagateljica zaradi osebnih zamer do očeta, ne ozirajoč se na potrebe in koristi otrok, ne dopušča možnosti sklenitve dogovora, ki bi bil v dobrobit otrok. Stike bi bilo potrebno začasno urediti drugače. Za izdajo začasne odredbe o stikih zadošča, da grozi, da bo prišlo do odtujitve otrok. V konkretnem primeru ni podanega niti enega dokaza, da vzgoja očeta ni primerna in jo je potrebno omejiti na način, kot to predlaga mati.

3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter opravi uradni pritožbeni preizkus. Pri tem preizkusu kršitev ni ugotovilo.

6.Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo med rednim postopkom, ki teče na predlog matere na razvezo zakonske zveze, dodelitve mladoletnih sinov, 12 letnega A. A. in 8 letnega B. B. in določitve preživnine in stikov. Tako mati kot oče sta tekom postopka vložila predloga za izdajo začasnih odredb. Iz navedb obeh staršev izhaja, da se sama nista sposobna dogovarjati glede obsega ter poteka stikov otrok z očetom, ker sta v konfliktnem odnosu, kar slabo vpliva na otroka. Njune navedbe pa se razlikujejo glede zatrjevanj, zakaj naj bi prihajalo do ogroženosti koristi mladoletnih sinov ter glede obsega časa, ki naj bi ga sina preživljala z očetom, da njun zdrav razvoj ne bo ogrožen.

7.Neutemeljena so sklicevanja nasprotnega udeleženca na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodišče na njegove navedbe ni odgovorilo, ker je obravnavalo zgolj navedbe matere in ugodilo njenemu predlogu. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče seznanilo z vsemi bistvenimi navedbami obeh staršev, ter da je z ustreznim dokaznim vrednotenjem Mnenja CSD z dne 21. 10. 2025, Poročila ZD z dne 14. 10. 2025 ter Poročila Osnovne šole z dne 17. 10. 2025 in ostalih listinskih dokazil, ugotovilo pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je pravilno presodilo, da je za preprečitev ogroženosti koristi mladoletnega B. B. in A. A., potrebno ugoditi predlogu matere za izdajo začasne odredbe.

8.Bistvo očetove pritožbe je, da z izpodbijano odločitvijo sodišče ogroženosti sinov ni odpravilo, ker je določilo bistveno premajhen obseg stikov sinov z očetom, ter da za takšno odločitev niso izpolnjeni zakonski pogoji. Utemeljuje, da je sodišče zmotno zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, da otroka preživita enakovredni čas z vsakim od staršev, pri čemer se upošteva njegovo izmensko delo.

9.Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika - DZ). V postopku za izdajo začasne odredbe se torej odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnima otrokoma, pa zakon nalaga sodišču pri odločitvi v rednem postopku.

10.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da večina pritožbenih navedb očeta, za odločitev o predlogih za izdajo začasnih odredb, ni pravno relevantnih, zato sodišče prve stopnje nanje ni bilo dolžno odgovarjati. Sodišče jih bo presojalo ter na bistvene odgovorilo v rednem postopku. Takrat bo opravilo skupno dokazno oceno, ki bo omogočala prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnima sinovoma. Največjo otrokovo korist bo sodišče zasledovalo v rednem postopku, ko bo odločalo o dodelitvi v vzgojo in varstvo ter o času, ki ga bosta otroka preživljala z vsakim od staršev.

11.Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ocenjevalo izvedene dokaze ter v točki 9 navedlo vse potrebne razloge, zakaj je sledilo mnenju CSD, ki je kot strokovni organ, na podlagi ugotovljenih pomembnih okoliščin in odnosov v družini, strokovno utemeljil, da je nujno, da se stiki čim prej uredijo ter predlagal, da potekajo na način, kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa. Posebej je tudi izpostavil, da se bodo stiki lahko z očetom postopoma razširili po zaključeni obravnavi pri Centru za duševno zdravje otrok in mladoletnikov ter ob zaključeni ustrezni obravnavi očeta ob zagotovilu strokovnjakov, da ne zlorablja več prepovedanih drog in alkohola.

12.Sodišče druge stopnje zato pritrjuje, da je za preprečitev ogroženosti koristi mladoletnih sinov udeležencev potrebno stike otrok z očetom začasno natančno določiti, ker se starša zaradi medsebojnega konflikta nista sposobna ustrezno dogovarjati stike, ter da je z obsegom stikov, kot so določeni z izpodbijanim sklepom, ogroženost koristi mladoletnih sinov udeležencev, odpravljena.

13.Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (določba 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

14.Skladno z določbo 101. člena ZNP-1 je sodišče druge stopnje ob upoštevanju okoliščin konkretne zadeve (nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k reševanju pritožbe) ter dejstva, da je postopek tekel zaradi preprečitve ogrožanja mladoletnih otrok, odločilo, da nosita udeleženca vsak svoje pritožbene stroške.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42, 101 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 340, 365, 365/1, 365/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.