Jedro

Obrazložitev izpodbijanega sklepa nima vseh sestavin po določilu 214. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi v postopkih dodeljevanja sredstev iz proračuna, zato pravilnosti sklepa ni mogoče preizkusiti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa onemogoča učinkovito sodno varstvo.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Ministrstva za kulturo št. 61001-5/2009-267 z dne 4. 12. 2009 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v višini 80 EUR, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Ministrstvo za kulturo je vlogo tožeče stranke na prijavljene investicije zavrglo in odločilo, da se njena vloga ne sofinancira. V obrazložitvi svojega sklepa navaja, da je strokovna komisija v postopku pregleda na razpis prispelih vlog ugotovila, da je bila vloga tožeče stranke glede na razpisne pogoje (izbor in ocenjevanje vlog) in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije nepopolno dopolnjena, zato jo je zavrgla.

Proti temu sklepu je tožeča stranka vložila pritožbo, v kateri navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katerega razpisnega pogoja tožeča stranka ni izpolnila oziroma v čem dopolnitev njene vloge ni bila popolna. Poleg tega je v izpodbijanem sklepu podana samo formalna obrazložitev, ni pa vsebinske obrazložitve in tako ni mogoče preveriti ali je tožeča stranka izpolnjevala pogoje, določene v razpisni dokumentaciji, ali ne.

Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke zavrnila. V svojem sklepu navaja, da je bila tožeča stranka dne 22. 10. 2009 pozvana k dopolnitvi vloge z izpolnjenima, predpisanima in žigosanima obrazcema 5 in 6, s sklepom občine, s katerim potrjuje DIIP, z investicijskim programom (IP) in s sklepom občine, s katerim potrjuje investicijski program (IP). Tožeča stranka je sicer vlogo pravočasno dopolnila, vendar pri tem ni predložila sklepa občine, ki potrjuje IP, temveč zgolj izjavo župana, s katero potrjuje IP, za katero pa tožena stranka ugotavlja, da ne predstavlja ustrezno zahtevanega dokumenta v smislu pravilnega sklepa pristojnega organa lokalne samoupravne skupnosti (občine).

Tožeča stranka v tožbi sodišču predlaga, da nezakoniti sklep tožene stranke št. 61001-5/2009/360 z dne 26. 2. 2010, s katerim je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep št. 61001-5/2009-267 z dne 4. 12. 2009 za projekt Dozidava in adaptacija kulturnega doma Korena, odpravi. Navaja, da je bila s strani tožene stranke pozvana na dopolnitev vloge in je svojo vlogo tudi ustrezno dopolnila, tako da je predložila vse zahtevane listine. S tem je zadostila zahtevi Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ s tem, da je njen občinski svet, kot pristojni organ za odločanje, potrdil IP. Tožena stranka napačno razlaga potrdilo tožeče stranke o sprejetem sklepu na občinskem svetu kot izjavo župana, s katerim potrjuje IP. Iz izjave, kot jo označuje tožena stranka, je namreč razvidno, da je Občinski svet Občine Duplek na svoji 8. izredni seji dne 3. 11. 2009 obravnaval investicijski program za dozidavo in adaptacijo kulturnega doma Korena in sprejel IP. Torej ne drži, da je župan sprejel sklep, temveč je to storil občinski svet na svoji izredni seji. Ker je tožeča stranka svojo vlogo dopolnila z vsemi listinami, na katere dopolnitev je bila pozvana, ni jasno kaj se tožeči stranki sploh očita oziroma ni jasno, zakaj ni popolno dopolnila svoje vloge. Tožečo stranko čudi tudi dejstvo, da je dokazilo o izpolnitvi pogoja in sicer sklep občine, ki potrjuje DIIP, v skladu z zahtevami tožene stranke, za IP pa ne, čeprav sta obe dokazili smiselno enaki. Tožena stranka tega dejstva z ničemer ne pojasnjuje in ji torej ni jasno v čem naj bi bila zatrjevana pomanjkljivost dopolnitve. Tožeča stranka zahteva povrnitev stroškov postopka in sicer administrativnih stroškov v znesku 50 EUR in poštnih stroškov v znesku 15 EUR.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in dodatno pojasnjuje, da je Ministrstvo za kulturo dne 21. 8. 2009 v Uradnem listu RS, št. 66/09 z dne 21. 8. 2009 objavilo besedilo Javnega razpisa za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, v okviru razvojne prioritete 3. „Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov“ in prednostne usmeritve 3.2. „Mreženje kulturnih potencialov“. Za izvedbo javnega razpisa je predstojnica tožene stranke imenovala strokovno komisijo, ki je vlogo tožeče stranke obravnavala in pri tem ugotovila, da njena vloga ni popolna, zaradi česar je bila tožeča stranka pozvana na predložitev zahtevanih dokumentov. Tožeča stranka je vlogo sicer pravočasno dopolnila, vendar pri tem ni predložila sklepa občine, ki potrjuje IP, temveč zgolj izjavo župana, s katero potrjuje IP, kar pa ne predstavlja ustrezno zahtevanega dokumenta v smislu pravilnega sklepa pristojnega organa lokalne skupnosti (občine). Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke zavrže in potrdi izpodbijani sklep.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da tožena stranka v odgovoru na tožbo ni odgovorila na navedbe tožeče stranke, s katerimi ji očita nepravilnosti, temveč je zgolj povzela postopek organa do izdaje sporne odločbe, kar pa je v tožbi navedla že tudi tožeča stranka. Zato tožeča stranka vztraja pri svojih navedbah in predlogih iz tožbe. Zahteva povrnitev stroškov postopka in sicer administrativnih stroškov v znesku 30 EUR in poštnih stroškov v znesku 15 EUR.

Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča odločitev tožene stranke ni pravilna. V konkretnem primeru je obrazložitev izpodbijanega sklepa namreč tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep nima nobenih razlogov oziroma v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. Tožena stranka v svoji obrazložitvi ni navedla, zakaj je ocenila, da listina, s katero je župan tožeče stranke, ki na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi predstavlja in zastopa občino in predstavlja občinski svet, podpisal oziroma potrdil sklep občinskega sveta o potrditvi IP, ni ustrezna listina, zaradi česar vloga ni ustrezno dopolnjena. Tega tudi ni mogoče ugotoviti iz sklepa tožene stranke, s katerim je odločila o pritožbi tožeče stranke, saj le-ta pomanjkljivosti obrazložitve ni odpravil. Le pavšalno je navedel, da izjava župana, s katero potrjuje IP, ne predstavlja ustrezno zahtevanega dokumenta v smislu pravilnega sklepa pristojnega organa lokalne skupnosti občine. Pri tem tožena stranka tudi ni pojasnila, kateri dokument bi po njenem mnenju (pravzaprav) ustrezal zahtevam poziva na dopolnitev.

Ker obrazložitev izpodbijanega sklepa nima vseh sestavin po določilu 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se smiselno uporablja tudi v postopkih dodeljevanja sredstev iz proračuna, pravilnosti sklepa ni mogoče preizkusiti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa onemogoča učinkovito sodno varstvo. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka svojo odločitev ustrezno utemeljiti.

Ker je tožnica zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da ji mora tožena stranka, v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi 1. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožnici prisodilo ustrezen pavšalni znesek. Zadeva je bila rešena na seji senata in tožnica v postopku ni imela pooblaščenca.