Jedro

S pravnomočno odločbo centra za socialno delo je bila nadomeščena odločba istega organa. Tožnica tako ne izkazuje več pravne koristi za odpravo v konkretni zadevi izpodbijanih odločb toženca, saj je bilo z odločbo za sporno obdobje pravnomočno odločeno o tožničini oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko in o višini njenega prispevka. Pravnomočnost izključuje nadaljnjo razpravljanje o spornem razmerju. Ker si tožnica pravnega položaja s tožbo ne more izboljšati, ni več podane njene pravne koristi, ki mora v vsakem primeru obstajati tekom same pravde. Zato je tožba pravilno zavržena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo (I. točka izreka sklepa) ter sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije. Štelo je, da s pravnomočnostjo odločbo z dne 26. 9. 2016, s katero je bila nadomeščena odločba z dne 4. 7. 2016, tožnica ne izkazuje več pravne koristi za odpravo v konkretni zadevi izpodbijanih odločb toženca z dne 28. 9. 2016 in 4. 7. 2016. 2. Pritožuje se tožnica. Navaja, da je Center za socialno delo A. 4. 7. 2016 z odločbo odločil, da je upravičenka B.B. oproščena plačila storitve institucionalnega varstva v višini 696,60 EUR od 1. 4. 2016 dalje. Iz 7. točke odločbe izhaja, da je tožeča stranka oproščena plačila storitve za upravičenko v višini 650,44 EUR, glede na oprostitev pa je bilo določeno, da njen prispevek znaša 46,16 EUR. Tožnica se je zoper odločbo pritožila, drugostopenjski organ je 28. 9. 2016 izdal odločbo, da se pritožba zavrne. Iz vsebine pritožbe izhaja, da je drugostopenjski organ vsebinsko presojal navedbe iz pritožbe in ugotovil, da je upravičenka B.B. nastanjena v C. d. d. Center starejših A.. Tožena stranka je z izdano odločbo z dne 28. 9. 2016 vsebinsko odločala o pritožbi in te ni zavrgla, niti ni navedla, da pritožba ni utemeljena, ker je CSD izdal drugo odločbo, s katero naj bi nadomestil odločbo z dne 4. 7. 2016. Odločba CSD z dne 26. 9. 2016 je za tožečo stranko povsem enaka glede določitve njenega prispevka kot je to določala odločba z dne 4. 7. 2016. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določba drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) upoštevajoč 366. člen ZPP. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Tožnica je v predmetni pravdi izpodbijala dokončno odločbo z dne 28. 9. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo A., s katero se je uredilo plačilo storitev institucionalnega varstva za B.B. Tožnica je bila oproščena plačila storitve za upravičenko v višini 650,44 EUR, njen prispevek znaša 46,16 EUR. Tekom pritožbenega postopka je Center za socialno delo A. z odločbo z dne 26. 9. 2016 nadomestil svojo odločbo z dne 4. 7. 2016 in odločil glede plačila storitve za institucionalno varstvo za upravičenko B.B.. Za tožečo stranko je v točki 7 izreka odločil, da se oprosti plačila storitve za upravičenko v višini 650,44 EUR in v točki 8, da glede na oprostitev znaša njen prispevek 46,16 EUR.

6. Odločilnega pomena za odločitev v predmetnem sodnem sporu je, da je citirana odločba postala pravnomočna.

7. Sodišče prve stopnje v točki 7 izpodbijanega sklepa pravilno ugotavlja, da je s pravnomočno odločbo CSD A. z dne 26. 9. 2016 bila nadomeščena odločba istega organa z dne 4. 7. 2016. Tožnica tako ne izkazuje več pravne koristi za odpravo v konkretni zadevi izpodbijanih odločb toženca z dne 28. 9. 2016 in 4. 7. 2016, saj je bilo z odločbo z dne 26. 9. 2016 za čas od 1. 4. 2016 pravnomočno odločeno o tožničini oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva za upravičenko in o višini njenega prispevka. Pravnomočnost tako izključuje nadaljnjo razpravljanje o spornem razmerju.

8. Ker si tožnica pravnega položaja s tožbo, vloženo dne 3. 11. 2016 ne more izboljšati, ni več podane njene pravne koristi, ki mora v vsakem primeru obstajati tekom same pravde. Zato je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP njeno tožbo pravilno zavrglo.

9. Navedbe, da je bilo o njeni pritožbi z dokončno izpodbijano odločbo odločeno po sami vsebini in da pritožba ni bila zavržena niti ni bilo navedeno, da pritožba ni utemeljena, ker je CSD izdal drugo odločbo, s katero je bila nadomeščena odločba z dne 4. 7. 2016 in da odločba z dne 26. 9. 2016 ne določa, da je bila pritožba tožeče stranke zoper odločbo vsebinsko utemeljena in da zato CSD izdaja novo odločbo, ne vplivajo na rešitev v predmetni zadevi. Odločilnega pomena je, da iz razlogov, ki so navedeni, tožnica nima več pravnega interesa v tej pravdi, saj si s tožbo zaradi pravnomočnosti odločitve o tem, kolikšen je njen oprostitveni delež pri plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko in kakšna je višina njenega prispevka od 1. 4. 2016 dalje, pravnega položaja ne more več izboljšati.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ob tem pa odločilo, da stroške pritožbe glede na odločbo BPP 557/2017 z dne 5. 12. 2017 krije proračun sodišča prve stopnje.